Premierka Bangladeša Šejk Hasina je v ponedeljek dejala, da bi bila naselitev na otok "začasna rešitev," s katero naj bi omilili hudo gnečo v taboriščih v Koks Bazarju, kjer je zdaj okoli 700.000 prebežnikov, ki so se tja iz mjanmarske zvezne države Rahajn zatekli od avgusta lani. Skupno se je v Mjanmar sicer zateklo več kot milijon Rohingov.

Eden od premierkinih svetovalcev je za Reuters dejal, da bodo Rohingi, ki bodo preseljeni na otok, od tam imeli le dve možnosti za odhod: bodisi se bodo vrnili v Mjanmar bodisi jim bo tretja država podelila azil. "To ne bo koncentracijsko taborišče, čeprav bodo obstajale omejitve. Ne bomo jim dali bangladeškega potnega lista ali osebne izkaznice," je dejal premierkin svetovalec H. T. Imam, pri čemer je dodal, da bo na otoku tudi od 40 do 50 policistov.

Plavajoči otok, ki se je "oblikoval" iz mulja šele pred približno 20 leti, leži 30 kilometrov od celine. Njegova površina je zelo ravna, sama oblika pa se spreminja, tudi zaradi močnih poplav, ki so običajne med junijem in septembrom. V bližini otoka so že večkrat poročali tudi o piratih, ki ugrabljajo ribiče in prebivalce bližnjih otokov, potem pa zahtevajo odkupnino.

Zgradili naj bi 1.440 blokov
Po načrtih naj bi na otoku zgradili 1.440 blokov, v vsakem od njih bo prostora za 16 družin. Vrednost projekta je ocenjena na 280 milijonov dolarjev. Pri pripravi otoka za sprejem beguncev, kar želijo doseči še pred monsunskim deževjem, ki je mogoče že od konca aprila, sodelujejo tudi britanski in kitajski inženirji. Poplave so tudi sicer ena izmed glavnih skrbi za področja še nižje na jugu Bangladeša, kjer je zdaj okoli milijon Rohingov.

In kako bodo med begunci izbrali tiste, ki jih bodo preselili na otok? Po Imamovih besedah oblasti še niso sprejele dokončne odločitve glede meril za izbor, mogoče jih bodo izbrali naključno ali pa bodo begunce pozvali, naj se prostovoljno javijo za preselitev.

Visoki komisar Združenih narodov za begunce je v izjavi glede načrtov bangladeških oblasti poudaril, da bo moral vsak načrt za preselitev beguncev temeljiti na prostovoljnih odločitvah beguncev, ki bodo morali biti z vsem seznanjeni.

O predlogu, da bi Rohinge preselili na nenaseljeni otok, se je govorilo že leta 2015, takrat so mu humanitarne organizacije ostro nasprotovale. Kot glavni pomislek so izpostavile vreme: otok je namreč lahka tarča številnih ciklonov, ki so pogosti na tem območju, poleg tega pa so poudarili, da otok ni primeren za naselitev več tisoč ljudi. Kljub temu nasprotovanju so se dela na otoku v zadnjih mesecih pospešila, o čemer pričajo pisma bangladeške mornarice, namenjena lokalnim uradnikom in izvajalcem del, ki so jih prebrali tudi novinarji Reutersa.

Ko je Reutersov novinar pred letom dni obiskal otok Bhasan Čar, kar v prevodu pomeni "plavajoči otok," tam ni bilo nobene ceste, stavb ali ljudi. Ob vrnitvi 14. februarja pa je bilo tam več sto delavcev, ki so z ladij na severozahodu otoka nosili opeke in pesek. Satelitski posnetki kažejo, da je zdaj na otoku več cest, pa tudi pristajališče za helikopterje.

Proti poplavam z nasipom
Eden izmed ukrepov proti poplavam je 13 kilometrov dolg obrambni nasip, ki ga gradi kitajsko gradbeno podjetje Sinohydro, ki je med drugim zgradilo kitajski Jez treh sosesk. Pri vprašanju stabilizacije obale in ukrepov za zaščito pred poplavami naj bi po poročanju Reutersa pri projektu sodelovalo britansko podjetje HR Wallingford.

Omar Waraich, namestnik direktorja za Azijo v Amnesty International, pravi, da "s komer koli v humanitarni skupnosti smo govorili, nihče ne misli, da je projekt dobra ideja". Kot pravi, gre za otok iz mulja, ki obstaja šele kratek čas. Prebivalci bližnjega otoka Sandwip, ki je večji in bližji celini, pravijo, da monsuni redno terjajo smrtne žrtve, uničujejo domove in prekinjajo stik s celino.

A v vladi menijo drugače. General Kabir Bin Anwar iz premierkinega urada ugotavlja, da so humanitarne organizacije, ki so kritične do načrta, "v veliki zmoti, ker ne razumejo topografije" Bangladeša. Kot pravi, vlada na otoku pripravlja tudi zavetišča, predvsem pa po njegovem mnenju otok ponuja možnosti za vzrejo goveda. Tudi dvome glede dobave osnovnih potrebščin zavrača. "Ne potrebujemo pomoči od nobene tuje ali domače nevladne organizacije. Sami jih lahko nahranimo."

"Najprej bi morali poskrbeti za naše ljudi"
Prebivalci bližnjih otokov so do vladnih potez glede Rohingov zelo kritični, predvsem jih moti, da vlada ni najprej poskrbela zanje. Številni prebivalci so namreč ostali brez doma zaradi erozije, pa jim vlada ni pomagala. "Najprej bi morali poskrbeti za naše ljudi, toda vlada se je odločila za zavetišče priseljencem," je kritičen 80-letni Belal Beg, ki živi na otoku Sandvip.

Nekateri Rohingi, ki že vedo za načrte bangladeške vlade, so že izrazili svoje nasprotovanje. Med njimi je Džahid Husain, begunec v taborišču Čakmakul, ki pravi, da je iz Mjanmara zbežal, da bi rešil svoje življenje in da ga ne misli ogroziti s tem, da bi šel živet na otok Bhasan Čar. "Raje umrem tu."