"Trumpovega predsednikovanja, za katerega smo se borili in z njim zmagali, je konec. Še vedno imamo ogromno gibanje in bomo naredili nekaj iz tega Trumpovega predsednikovanja. A tistega predsednikovanja je konec. Drugačno bo. In lahko pričakujemo ogromno sporov in prepirov, bodo dobri dnevi in slabi dnevi, a tistega predsednikovanja je konec," je povedal za Weekly Standard v prvem intervjuju po razrešitvi.

Bannon pravi, da se bo zdaj boril za politično agendo, s katero je Trump zmagal na volitvah. "V številnih pogledih mislim, da sem lahko v boju za to agendo učinkovitejši od zunaj. In komur koli, ki se nam bo postavil po robu, bomo napovedali vojno. Svoje orožje sem dobil nazaj v roke. Na Breitbartu sem zgradil j***ni stroj. In zdaj grem nazaj, vedoč, kar vem, in bomo zagnali ta stroj. Zdaj je čas za Bannona Barbara."

Ob tem je napadel še republikanski ustroj, češ da "nimajo nobenega interesa za Trumpov uspeh", da so zmogli le "polovičarski" poskus reforme Obamacara in da ne podpirajo zares financiranja zidu na meji z Mehiko. "Niso populisti, niso nacionalisti, nobenega interesa niso imeli za njegov program. Ničla," jih je okrcal Bannon.

Svojo namero boja za Trumpove cilje je novi stari vodja Breitbarta ponovil še v pogovoru za Bloomberg News: "Če je kakršna koli nejasnost tu, naj bom zelo jasen: zapuščam Belo hišo in grem v vojno za Trumpa proti njegovim nasprotnikom - v kongresu, medijih in korporativni Ameriki."

Portal Breitbart, ki mu je branost od Trumpove izvolitve krepko upadla, je Bannona pozdravil z odprtimi rokami in novico z naslovom: "Populistični heroj Stephen K Bannon se vrača domov na Breitbart". Urednik Alex Marlow je dejal, da si je Breitbart pravkar pridobil generalnega direktorja "s prstom na utripu Trumpove agende", medtem ko je izvršni direktor Breitbarta Joel Pollak vrnitev Bannona pozdravil s tvitom "#VOJNA". Tudi zato se številni bojijo, da Bannon še ni rekel zadnje besede.

Odpor v Beli hiši
63-letni Bannon, znan po svojih antisemitskih nazorih, je pomagal Trumpu postaviti kampanjo in politiko, ki je temeljila na protekcionizmu, nacionalizmu in skrajnih (desnih) idejah. A kar je med predvolilno kampanjo vžgalo, je v zmernejši Beli hiši naletelo na precej odpora, zato je Bannon nenehno prihajal v konflikt z manj radikalnimi člani Trumpovega osebja, vključno s Trumpovim svakom Jaredom Kushnerjem in hčerko Ivanko Trump.

Bannon je sicer zadnji v dolgi vrsti Trumpovega osebja, ki so morali Belo hišo v zadnjih mesecih zapustiti. Najprej je bil razrešen svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn, potem je zaradi prihoda Anthonyja Scaramuccija na mesto direktorja komunikacij odpoved dal Trumpov tiskovni predstavnik Sean Spicer, zaradi spora s Scaramuccijem je bil nato razrešen vodja Trumpovega kabineta Reince Priebus, a je bil tudi Scaramucci sam razrešen že po vsega desetih dneh.

Prelomnica Charlottesville?
Da so Bannonu dnevi šteti, se je ugibalo že dolgo, še zlasti pa po nasilju na shodu neonacistov v Charlottesvillu prejšnji konec tedna, ki ga Trump nikakor ni hotel ustrezno obsoditi. Trump je Bannona do zadnjega branil, je pa prejšnji teden na vprašanje novinarjev, kakšna je Bannonova prihodnost, odgovoril z "bomo videli" - v tem času je Bannonovo delo že interno ocenjeval novi vodja kabineta, upokojeni general John Kelly, angažiran, da bi vnesel red in disciplino v kaotično administracijo.

Bannon je zdaj za Weekly Standard zatrdil, da ni bil dejansko odpuščen, temveč je že 7. avgusta Kellyja in Trumpa obvestil, da bo 14. avgusta sporočil, da odhaja. Napoved je nato zaradi dogodkov v Charlottesvillu za nekaj dni odložil.

Tako Trump kot Bela hiša sta presenetljivo tiho glede Bannonovega odhoda - Trumpova tiskovna predstavnica Sarah Huckabee Sanders je dejala le, da so mu hvaležni za njegovo delo in mu želijo samo najboljše, medtem ko je Trump tvitnil: "Želim se zahvaliti Stevu Bannonu za njegove usluge. Kampanji se je pridružil med mojo tekmo proti pokvarjeni Hillary Clinton - čudovito je bilo! Hvala, S"

BBC ugiba, da je Bannon morda moral oditi tudi zato, ker si je nenehno lastil vse zasluge za Trumpovo zmago, kar Trumpu, ki se ima za neodvisnega moža, ni ustrezalo. Prav gotovo niso k temu vodile ideološke razlike med njima, saj je Trump glede tega precej bližje Bannonu kot Kushnerju ali Kellyju, pa naj gre za strožji nadzor na mejah, agresivni trgovinski protekcionizem, reformo priseljevanja ali pa nacionalizem. Vse to Trump še naprej zagovarja.