Vojna v Siriji bo še trajala, dokler bo del svetovnega in regionalnega konflikta ter dokler bodo vpleteni številni zunanji dejavniki, ki niso pod nadzorom, je dejal Asad. Vojna traja že več kot pet let, vojskujočih strani pa je več. Asada na eni strani podpirajo Rusija, Iran in arabske šiitske milice, na drugi strani pa so uporniki, pri čemer nekatere podpirajo ZDA, Turčija in zalivske kraljevine.

V vojni sodelujejo tudi džihadisti, med drugim t. i. Islamska država in Fronta Fatah al Šam, prej znana kot Fronta al Nusra, in sirski Kurdi, ki si prizadevajo za avtonomijo na severu države. Vojaške operacije v državi neposredno izvajajo tudi številne zahodne države, Rusija in Turčija.

Asad je v intervjuju še dejal, da ponedeljkovega napada na humanitarni konvoj, ko je umrlo 20 ljudi, ni zakrivila Rusija. ZDA so namreč sporočile, da je za napad odgovorna ravno Moskva. "Konvoj je bil na območju pod nadzorom teroristov," je po poročanju Reutersa dejal Asad, zato bi po njegovih besedah morali okriviti njih, saj bi morali oni zagotoviti varnost konvoja. "Mi nimamo pojma, kaj se je zgodilo."

Pred več kot tednom dni je začelo veljati premirje, ki je bilo doseženo s pomočjo ZDA in Rusije, a je že propadlo in spopadi se nadaljujejo. V skladu z dogovorom naj bi Rusija in ZDA sicer začele izvajati usklajene napade na džihadiste, po Asadovem mnenju pa ZDA "nimajo volje" za boj z njimi. "Ne verjamem, da se bodo ZDA pripravljene pridružiti Rusiji v boju proti teroristom v Siriji. ZDA ne želijo zares ustavitve nasilja v Siriji," je dejal Asad. Sirska vlada obravnava vse skupine, ki se bojujejo proti režimu v Damasku, za teroristične.

Konvoj ZN-a spet na poti
Konvoji ZN-a s humanitarno pomočjo za prebivalce Sirije so medtem spet na poti. Dostava je bila v ponedeljek po napadu na tovornjake in skladišče s pomočjo namreč prekinjena. "Danes pošiljamo konvoj z nujno potrebno pomočjo ljudem na obleganem območju okoli Damaska," je sporočil tiskovni predstavnik Urada ZN-a za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA) Jens Laerke.

Tovornjaki ZN-a s hrano, zdravili in drugimi potrebščinami za 35.000 ljudi so medtem prispeli v predmestje Damasa pod nadzorom upornikov Muadamija, je dejal Laerke. ZN upa, da bodo v prihodnjih dneh poslali pomoč tudi na oblegana območja v pokrajini Idlib in blizu meje z Libanonom, poroča Reuters.

Alep spet prizorišče hudih napadov
Medtem iz Alepa lokalni aktivisti poročajo o najintenzivnejših nočnih zračnih napadih v mesecih. Novinar francoske tiskovne agencije AFP je poročal, da je celotna ulica v predelu Bustan al Kasr, kjer živi, gorela, potem ko so letala odvrgla zažigalne bombe. Umrlo naj bi najmanj 13 ljudi, tudi ženske in otroci. Na jugu mesta skušajo uporniki prebiti blokado, ki jo izvajajo vladne sile.

Asad: Alep sploh ni oblegan
Svetovalec ZN-a za humanitarne zadeve Jan Egeland je ob tem pozval Asada, naj jim dovoli dostavo pomoči na vzhod Alepa in druga oblegana območja. V primeru Alepa želi ZN zagotovila tudi od upornikov. Asad je sicer v omenjenem intervjuju zanikal, da je del Alepa sploh oblegan. "Če bi bil Alep resnično oblegan, bi prebivalci do zdaj že umrli. In pomembneje je, da že leta obstreljujejo sosednje položaje sirske vojske. Kako lahko torej stradajo, če pa imajo orožja? Kako lahko preprečujemo dostavo hrano in zdravil na tisto območje, ne moremo pa preprečiti dostave orožja? To ni logično," je dejal za AP.

Združeni narodi predvidevajo, da je na 18 obleganih območjih v Siriji ujetih okoli 600.000 ljudi. Dostava pomoči na ta območja je za ZN prednostna naloga. Konvoji pogosto obtičijo iz varnostnih razlogov, bodisi zato, ker ne dobijo odobritve sirske vlade, ali zaradi strogih pogojev opozicijskih skupin, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Turčija proti skupnim bojem s Kurdi
Turška vojska je medtem sporočila, da se ne bo pridružila operaciji koalicijskih sil pod vodstvom ZDA za osvoboditev sirskega mesta Raka, ki je utrdba t. i. Islamske države, če bodo v njej sodelovali tudi kurdski borci. "Pogajanja še vedno trajajo in nič še ni gotovo. Naša načelno stališče je tako kot pri Manbidžu in Džarablusu. Sodelovanje v operaciji, v kateri sodelujeta PYD in YPG, ne pride v poštev," je sporočil tiskovni predstavnik turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.

Turške oblasti povezujejo kurdsko milico YPG, ki se bojuje na sirskem ozemlju, s prepovedano Delavsko stranko Kurdistana (PKK), obe pa Ankara uvršča med teroristične organizacije. PYD je politična stranka sirskih Kurdov, ki je povezana z YPG-jem.

Operacijo za osvoboditev sirskih mest Manbidž in Džarablus iz rok pripadnikov skrajne skupine Islamska država so vodile Sirske demokratične sile (SDF), kjer glavnino borcev sestavljajo kurdski borci, pri tem pa so jih podpirale ameriške zračne sile.

"Načelno podpiramo, da se Raka in druga sirska mesta osvobodijo Daeša, a kot smo že povedali, imamo načela in pogoje glede tega vprašanja," je še dejal Ibrahim Kalin v pogovoru za državni televizijski kanal TRT Haber.

Daeš je arabski akronim za Islamsko državo, ki nadzoruje del ozemlja v Siriji in Iraku. V zadnjem času so njeni borci doživeli boleče poraze na bojišču in izgubili velik del ozemlja, ki so ga osvojili na svojem bliskovitem pohodu pred dvema letoma.

Raka na severu Sirije je neuradna prestolnica samooklicane Islamske države in že nekaj časa se govori o operaciji za osvoboditev mesta.