Po porazu na nedeljskih volitvah v Belgiji je dosedanji premier Guy Verhofstadt ponudil svoj odstop, ki ga je kralj Albert II. sprejel.

Belgijski kralj je Verhofstadta pozval, naj do oblikovanja nove vlade še naprej opravlja premierske posle. Izidi, ki so še neuradni, kažejo na poraz obeh velikih flamskih strank v sedanji vladajoči koaliciji - liberalcev in socialistov. Poraz liberalcev je bil pričakovan, socialisti pa so prejeli manj glasov, kot so jim napovedovale javnomnenjske raziskave.

Največ glasov volivcev, približno 31 odstotkov, je prejela krščanskodemokratska stranka, ki jo vodi sedanji premier Flandrije in najverjetnejši novi premier Yves Leterme, ki se zavzema za decentralizacijo države. Z njegovo zmago je tako mogoče pričakovati krepitev suverenosti posameznih zveznih enot na račun države.

Guy Verhofstadt je belgijsko vlado vodil osem let. Zaslužen je bil za nižje davke in ugodno gospodarsko stanje v državi, a je njegova priljubljenost kljub vsemu padla.

Zapleten proces sestavljanja koalicije
Belgijske parlamentarne volitve so zaradi ozemeljske in jezikovne razdeljenosti zapleten proces sestavljanja koalicije. Belgija je namreč razdeljena na tri zvezne enote, severno Flandrijo, južno Valonijo in bruseljsko regijio, vse tri pa morajo biti enakomerno zastopane v parlamentu. Nedeljske volitve pa so še enkrat dokazale, da je Belgija resnično razdeljena na severni in južni del - v Flandriji so namreč zmagali krščanski demokrati, na jugu pa socialisti.

O predsedniku zvezne vlade odločajo izidi v Flandriji, saj v severni regiji voli približno 6,5 milijona Belgijcev, kar je približno dva milijona več kot v Valoniji in bruseljski regiji skupaj. Volitve so za vse Belgijce obvezne in kazen za neupoštevanje državljanske dolžnosti lahko znese tudi do 125 evrov.