Mandatar za sestavo vlade Elio Di Rupo naj bi sveženj reform v parlamentu, ki mora predlog potrditi, predstavil v torek, Belgija, ki je brez vlade že več kot 480 dni, pa naj bi nato le dobila novo vlado.

V parlamentu bi sicer lahko reformam nasprotovali flamski nacionalisti N-VA Barta De Weverja, ki so na volitvah junija 2010 dobili največ glasov in vztrajno zavračajo Di Rupove predloge ter v pogajanjih niso sodelovali. Če bo Di Rupu spodletelo, bodo po mnenju opazovalcev jeseni sledile predčasne volitve.

Dialog zmagal nad cinizmom
Dogovor so pozdravili predstavniki osmih strank, udeleženih v pogajanjih. Vodja francosko govorečega Reformističnega gibanja Charles Michael je dejal, da je to "najpomembnejši dogovor po drugi svetovni vojni". "Dialog je na koncu zmagal nad cinizmom," pa je poudaril vodja flamske stranke Zelenih Wouter Van Besien.

Številni neuspešni poskusi
Reforme naj bi vključevale razdelitev pravosodnega in volilnega okrožja Bruselj in njegove okolice. Z razdelitvijo naj bi frankofonski Belgijci, ki živijo v pretežno flamski okolici mesta, ohranili svoje pravice. Do zdaj je že več belgijskih premierjev - neuspešno - poskušalo rešiti nasprotja med tamkajšnjim flamsko in francosko govorečim prebivalstvom.

Več avtonomije regijam
Reforme predvidevajo še, da bi belgijske regije postale bolj avtonomne na področju pobiranja davkov, saj flamsko prebivalstvo v Flandriji, kjer živi okoli 60 odstotkov belgijskega prebivalstva, meni, da država z njihovimi davki financira revnejši francosko govoreči jug. Regije je namreč do zdaj financirala zvezna vlada, odslej pa naj bi same pobirale davke na premoženje do vrednosti 10,7 milijarde evrov. Regije bodo postale bolj avtonomne tudi na področju zdravstva, sociale in prometa.