Od prvega množičnega beljenja koral leta 1998 sta nedotaknjena ostala le še dva odstotka tega velikega podvodnega ekosistema. Leto 1998 je bilo do takrat najtoplejše leto v zgodovini, vendar je bil ta rekord pozneje zaradi globalnega segrevanja večkrat presežen.

Glavni avtor študije in raziskovalec na Univerzi James Cook v avstralskem Queenslandu Terry Hughes je dejal, da se povečujejo pogostost, intenzivnost in obseg morskih vročinskih valov, ki povzročajo beljenje koral.

Beljenje koral je pojav, pri katerem zdrave korale ob povišanih temperaturah vode izločijo simbiotske alge, ki živijo v njihovih tkivih. Korale ob tem izgubijo živahne barve in dlje časa ostanejo bele, lahko pa tudi popolnoma odmrejo.

"Pet obdobij množičnega beljenja je Veliki koralni greben spremenilo v šahovnico grebenov z zelo različnimi nedavnimi zgodovinami, od dveh odstotkov grebenov, ki so se popolnoma izognili beljenju, do 80 odstotkov, ki so se od leta 2016 vsaj enkrat močno pobelili," je povedal Hughes.

Veliki koralni greben je med vročinskimi valovi v letih 2016, 2017 in 2020 doživel tri množične dogodke beljenja. Znanstveniki so julija letos pri koralah zaznali znake okrevanja, a hkrati opozorili, da so dolgoročni obeti za 2300 kilometrov dolg ekosistem zelo slabi.

"Ukrepanje za zajezitev podnebnih sprememb je ključnega pomena," je opozoril soavtor študije Sean Connolly z inštituta za tropske raziskave Smithsonian.

Študija je bila objavljena v času podnebnega vrha COP26 v Glasgowu na Škotskem, kjer se je Avstralija zavezala, da bo do leta 2050 dosegla neto ničelne emisije ogljika, vendar ni objavila ambicioznejšega cilja do leta 2030.

Avstralska vlada zavrnila priporočilo Unesca

Avstralsko gospodarstvo, ki je eden največjih svetovnih izvoznikov premoga in plina, je močno odvisno od fosilnih goriv.

Njena konservativna vlada pa je julija letos zavrnila priporočilo Unesca, da bi Veliki koralni greben zaradi negativnega vpliva podnebnih sprememb uvrstili na seznam ogrožene svetovne dediščine.