Naj spomnimo: 17. avgusta je beneški vodni avtobus (vaporetto) trčil v gondolo z nemško družino na krovu. Pri tem so potniki iz gondole popadali v vodo, triletna hči je dobila hude poškodbe glave, 50-letnega očeta, profesorja prava na münchenski univerzi, Joachima Vogla, pa je vozilo dobesedno zmečkalo.

Preiskava je pokazala, da je bil 25-letni voznik gondole Stefano Pizzaggia v času nesreče pod vplivom alkohola, kokaina in marihuane, v toku preiskave pa je policija pridržala in zaslišala pet ljudi.

Za dogodek se medsebojno obtožujejo vozniki gondol in vaporettov, preiskava pa je za zdaj pokazala le, da se je nesreča najverjetneje zgodila, ko se je skušal vaporetto umakniti eni gondoli, pri tem pa pri privezu blizu mosta Rialto zmečkal drugo.

Župan odločen
Prav ta tragična nesreča je po seriji podobnih, a lažjih incidentov spodbudila beneškega župana Giorgia Orsonija, da poostri nadzor nad gondoljerji in uvede redno testiranje na alkohol in mamila.

Orsoni je mestnemu svetu v 26 točkah predstavil svoj predlog in dejal, da morajo gledati na Canal Grande kot na "glavno in najbolj prometno ulico v njihovem mestu" ter dodal, da je treba narediti konec "prometnemu kaosu, ki vlada kanalom".

Gondolam je tako po novem prepovedana plovba pred 10.30 zjutraj, da bi s tem omogočili nemoteno plovbo tovornih plovil. Župan je prepovedal tudi t. i. karavano gondol, promet pa bo poostreno nadzorovala policija.

Gondoljerji - navadno v črtastih majicah in z večnim nasmeškom na obrazu - so tesno povezana skupnost, ki že od časov renesanse predstavljajo enega izmed simbolov Benetk. Vožnje z gondolo so med turisti izjemno priljubljene, čeprav niso ravno poceni.

Prepoved turističnih ladij
Po slovitem Canalu Grande dnevno pluje okoli 3.000 plovil - ob res prometnih dnevih pa se ta številka lahko dvigne tudi do 4.000. Promet v kanalu je bil resna težava že davno pred zadnjo nesrečo, zato ni presenetljivo, da je italijanski okoljski minister nedavno podal predlog za prepoved turističnih križarskih ladij v kanalu.

Benečani že dalj časa protestirajo proti orjaškim potniškim ladjami, ki kalijo razgled in povzročajo škodo lepemu mestu na laguni. Tudi do 10 nadstropij visoke turistične križarke naj bi spodjedale kanale in krhke mestne temelje, s tem pa prispevale k vsako leto bolj uničujočim beneškim zimskim poplavam.

Križarske družbe plačujejo lepe denarce, da se lahko zasidrajo v Benetkah, a kaj, ko njihovi potniki najpogosteje prespijo in jedo na ladji, v beneško blagajno pa prispevajo bore malo.