50-letni Wegner, ki je postal župan nemške prestolnice prejšnji mesec, je v intervjuju za Bild am Sonntag sprva dejal, da razmišlja, da bi v mestni administraciji spolno nevtralno izrazoslovje v celoti odpravil. “Nisem še podpisal nobenega pisma v spolno nevtralnem jeziku. Kar je meni pomembno, je, da je administracijski jezik razumljiv. Zasebno lahko vsak govori, kot mu ustreza, v mestni hiši pa si želim govoriti nemščino, ki sem se jo naučil v šoli in jo lahko vsak razume,” je dejal.

Wegner je ob tem poudaril, kako pomembno je, da se novim priseljencem v Nemčiji, ki se jih spodbuja, da se naučijo nemško, jezik ne zdi težji, kot že je. “Pričakujemo, da se ljudje, ki pridejo v Nemčijo, naučijo nemško, še posebej oblasti pa res ne bi smele narediti učenja jezika težje, kot je,” je dejal.

Po navalu kritik, v katerih so mu očitali sprenevedanje glede pravih razlogov za njegovo nasprotovanje spolno nevtralnemu izrazoslovju, se je župan malce potegnil nazaj in v intervjuju za Tagesspiegel dejal, da nikakor ne načrtuje splošne prepovedi spolno nevtralnih izrazov. “Rad bi samo imel jezik, ki je razumljiv,” je dejal. “Vsak ima pravico, da govori, kot si želi, ampak jaz osebno bom še naprej pisal, kot sem se naučil v šoli. Zato nisem in ne nameravam podpisati nobenega pisma iz svojega urada v spolno nevtralnem jeziku.”

Protiargument: vzpon Angele Merkel

V nemščini so se v zadnjih letih ob družbenih spremembah in jezikoslovnem feminizmu začeli izogibati uporabi generičnega moškega spola, ko gre za ženske, in izrazu dodajajo t. i. "spolno zvezdico" pred koncem besede (npr. Bürger*innen namesto Bürger).

Ima pa ta trend tudi svoje zagrizene nasprotnike, ki se pritožujejo, da delajo tovrstne modifikacije jezik bolj neroden in težko izgovorljiv. A Johanna Usinger, ena od predlagateljic alternativne oblike, se ne strinja. “Jezik vpliva na naše razmišljanje. Če uporabljamo samo moško obliko, to vzpostavlja mentalno podobo, ki je pogosto v nasprotju z realnostjo.”

Za Usingerjevo je spolno nevtralni jezik izraz "demokratičnih načel in vedenja", ki "izraža spoštovanje do vseh, ne glede na njihov spol".

Kampanjo proti spolno nevtralnemu izrazoslovju podpira predvsem skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), pa tudi Wegnerjevi Krščanski demokrati (CDU), ki kot argument navajajo, da uporaba generičnega moškega spola ni prav nič zavrla vzpona kanclerke Angele Merkel, ki je v vseh svojih štirih mandatih sedela v "uradu kanclerja" (Bundeskanzleramt), ne pa "uradu kanclerke". Do leta 2004 v ustavi termin "kanclerka" ("Bundeskanzlerin") pa sploh obstajal še ni, piše Guardian.