V okviru raziskave Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Mednarodne organizacije dela (ILO) so analizirali podatke iz 154 držav in 1,6 milijona ljudi.

Ugotovili so, da skoraj devet odstotkov svetovnega prebivalstva dela 55 ali več ur tedensko. Še posebej skrb vzbujajoče je stanje na vzhodu in jugovzhodu Azije, v Indiji ter v nekaterih državah Afrike in Južne Amerike, medtem ko so razmere v Severni Ameriki in Evropi bistveno boljše, saj so tam delavci zakonsko bolje zaščiteni.

"Nobena služba ni vredna tega tveganja," poudarja generalni direktor WHO-ja Tedros Adhanom Ghebreyesus, ki vlade, delodajalce in delojemalce poziva, naj skupaj dosežejo dogovor o omejitvah za zaščito delovnih ljudi.

WHO in ILO ocenjujeta, da je leta 2016 zaradi 55-urnega ali še daljšega delovnega tedna za posledicami možganske kapi umrlo 398.000 ljudi, zaradi srčnožilnih bolezni pa okoli 347.000.

Višje tveganje srčnožilnih bolezni

Tveganje srčnožilnih bolezni se v primeru 55- ali večurnega delovnega tedna močno poveča, kar je po eni strani posledica fizičnih in psihičnih obremenitev, po drugi strani pa tudi posrednih dejavnikov, kot so kajenje, uživanje alkohola ter pomanjkanje gibanja in spanja, je pojasnil soavtor raziskave Jian Li z Univerze Kalifornija v Los Angelesu.

V japonščini obstaja beseda "karoši", s katero označujejo smrt zaradi čezmernega dela, in v preteklosti je veljalo, da je "karoši" predvsem vzhodnoazijski fenomen. A sistematične raziskave in analize na svetovni ravni so zdaj pokazale, da gre za mednarodno vprašanje, je pojasnil Li.

Izkazalo se je tudi, da se je število smrti zaradi možganskih kapi in srčnožilnih bolezni, povezanih z delom, v obdobju med letoma 2000 in 2016 močno povečalo. Tedros poleg tega svari, da bi lahko pandemija covida-19 razmere še poslabšala, saj pri delu od doma ni jasne ločnice med delovnimi obveznostmi in prostim časom, poleg tega zaradi odpuščanj več obremenitev pade na preostale zaposlene.