Biden je na zasedanju v Varšavi, ki je potekalo tik pred prvo obletnico začetka vojne v Ukrajini, med drugim dejal, da je peti člen severnoatlantske pogodbe "sveta zaveza za ZDA, ki bodo branile dobesedno vsak centimeter" ozemlja držav članic zveze Nato, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

V petem členu ustanovne pogodbe Nata namreč države članice zavezništva soglašajo, da se oborožen napad na eno ali več med njimi šteje za napad na vse pogodbenice in da bo v primeru takega napada vsaka od njih pomagala napadeni zaveznici oz. zaveznicam – lahko tudi z uporabo oborožene sile.

Vzhodnoevropske članice Nata so kot vzhodno krilo zavezništva prva linija skupne obrambe, ki "bolje kot kdor koli drug vedo, kaj je v tem konfliktu na kocki, ne le za Ukrajino, temveč za svobodo demokratičnih držav po Evropi in svetu", je še dejal predsednik ZDA.

Litovski predsednik predlagal namestitev Natove opreme v baltskih deželah

Litovski predsednik Gitanas Nauseda je po srečanju dejal, da je ameriškemu predsedniku Bidnu predlagal namestitev topniških sistemov Himars, jurišnih helikopterjev in zmogljivosti za nadzor zračnega prostora v baltskih državah.

Stoltenberg: "Ruski vzorec agresije" v Gruziji, na Krimu in Doneškem bazenu

Stoltenberg je medtem dejal, da se "ruski vzorec agresije kaže že leta", pri čemer je omenil spopade v Gruziji leta 2008, okupacijo polotoka Krim in spopade v Doneškem bazenu leta 2014. "Prekiniti moramo krog ruske agresije, ne smemo dovoliti, da bi še naprej ogrožala evropsko varnost," je dodal.

Voditelji devetih vzhodnoevropskih članic Nata so na zasedanju potrdili podporo Ukrajini in Natu, ki naj bi njihovim državam zagotavljal kolektivno varnost.

Duda: Odločiti se moramo glede letal

"Ruska agresija na Ukrajino je spremenila zgodbo tega dela Evrope," je dejal poljski predsednik Andrzej Duda. Gostitelj srečanja je pozneje za poljsko zasebno televizijo TVN24 dejal, da se morajo članice Nata odločiti, ali bodo Ukrajini poslale bojna letala. Poljska je pripravljena zagotoviti letala iz preostanka flote letal mig.

Češka prvič razkrila dobave Ukrajini

Češki premier Petr Fiala je sporočil, da je Češka v zadnjem letu Ukrajini poslala 89 tankov. Fiala je prvič podrobno opisal obseg češke dobave, ki poteka v sodelovanju države in zasebnega sektorja. Država je poleg tankov poslala 226 bojnih in oklepnih pehotnih vozil, 38 havbic, 33 raketnih lansirnikov, šest sistemov zračne obrambe in štiri helikopterje.

Čaputova: Zaveznice na vzhodu močnejše in enotnejše

Slovaška predsednica Zuzana Čaputova je ocenila, da je leto ruske agresije na Ukrajino zaveznice na vzhodnem krilu Nata "naredilo močnejše in enotnejše".

Romunski predsednik Klaus Iohannis je dodal, da morajo spoštovati svoje zaveze, da bodo podpirali Ukrajino tako dolgo, kot bo potrebno za zmago v tej vojni, in da je naklonjen stališčem, ki jih zagovarjata Evropa in Nato.

Na zasedanju tudi predsednica Moldavije

Zasedanju skupine vzhodnoevropskih članic Nata, ki jo sestavljajo Poljska, Romunija, Bolgarija, Madžarska, Češka, Slovaška, Estonija, Latvija in Litva, se je poleg Bidna in Stoltenberga pridružila tudi moldavska predsednica Maia Sandu, čeprav njena država ni članica Nata.

Sandu v Moldaviji zastopa proevropsko stran in meni, da ruska vojna proti Ukrajini ogroža njeno državo, pred kratkim pa je posvarila pred morebitnim državnim udarom, ki naj bi ga organizirala Moskva, poroča DPA. Biden se je z njo srečal že v torek v Varšavi in Moldaviji zagotovil podporo ZDA.