"Po mojem mnenju bodo naše odločitve v tem trenutku določile smer sveta v naslednjih desetletjih. Ali bomo dovolili nazadovanje demokracije ali bomo imeli skupno vizijo in pogum, da znova povedemo človeški napredek in človeško svobodo naprej? Gre za odločilni izziv zdajšnjega časa. Demokracija, ki je vlada ljudi od ljudi in za ljudi, je lahko včasih krhka. Vendar je obenem odporna in sposobna popravkov in izboljšav," je dejal predsednik ZDA.

Tri glavne teme vrha so obramba pred avtoritarnimi oblastniki, boj proti korupciji in spoštovanje človekovih pravic. Udeležence so ZDA zaprosile, naj bodo konkretni v svojih zavezah, Biden pa namerava prihodnje leto gostiti vrh v živo, ko naj bi jih povprašal, kako in kaj so postorili glede na zaveze.

Virtualni vrh poteka v četrtek in petek, ko bo Biden imel sklepni nagovor. Poleg voditeljev držav se ga udeležujejo tudi predstavniki civilne družbe.

ZDA želijo po štirih letih predsedniškega mandata Donalda Trumpa znova prevzeti vodilno vlogo pri zagovarjanju demokracije, človekovih pravic in boja proti korupciji. Pred vrhom je Washington med drugim sprejel vrsto sankcij proti skorumpiranim politikom in kriminalcem v različnih državah sveta.

Norčevanje in jeza

Kitajska se iz vrha norčuje, eden od državnih uradnikov ga je označil za šalo, a se skupaj z Rusijo tudi pritožuje nad njim. Veleposlanika obeh držav v Washingtonu sta za revijo National Interest Bidnovo vlado obtožila, da se gre hladno vojno in podžiga ideološke delitve v svetu. Kitajska je še posebej jezna, ker je na vrh povabljen Tajvan, ki ga ima za del svojega ozemlja.

Jezni so tudi tisti, ki se imajo za demokratične, vendar na vrh niso povabljeni, kot je Madžarska. Ta je celo skušala blokirati nastop predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. Biden je madžarskega premierja Viktorja Orbana med kampanjo za predsednika ZDA lani označil za surovino.

Povabljena nista niti Turčija in Egipt, ki sta pomembna zaveznika ZDA na Bližnjem vzhodu. Poljska, ki je deležna kritik zaradi spodkopavanja neodvisnosti sodstva in medijev, je dobila povabilo na vrh. Bela hiša zagotavlja, da povabilo ne pomeni potrditve dobrega dela ali nasprotno. Šlo naj bi za predstavitev različnih stališč in pogledov.

Stanje demokracije povsod slabše

Brez težav niso niti same ZDA. 6. januarja je ves svet opazoval napad Trumpovih privržencev na ameriški kongres, s katerim so želeli preprečiti formalno potrditev izida demokratičnih volitev.

Republikanske države po ZDA tudi vse bolj omejujejo udeležbo na volitvah z ukrepi, ki prizadenejo manjšine in revne, torej demokratske volivce. Sicer pa ZDA glede volitev niti prej niso bile kakšen velik vzor, saj volilna pravica ni samodejna, ampak se je treba zanjo prijaviti, volitve potekajo ob delavnikih, predsednika pa ne volijo volivci, ampak elektorji.

Biden je omejevanje volilne pravice označil za najbolj neameriško dejanje, kar jih je, demokrati v zveznem kongresu pa ob ostri republikanski opoziciji skušajo potrditi nekaj zakonov, s katerimi bi omejevanje volilne pravice ustavili.

Ameriški predsednik je v nagovoru na vrhu za demokracijo vse to bolj ali manj priznal. "V ZDA se zavedamo, da obnavljanje naše demokracije in utrjevanje demokratičnih ustanov zahteva nenehno prizadevanje," je dejal in navedel volilne pravice ter pozval kongres, naj potrdi zakone, ki bodo onemogočili republikanske ukrepe. "Ljudem bi morali olajšati udeležbo na volitvah, ne otežiti," je dejal.

Stanje demokracije je slabše skoraj povsod po svetu. Indeks globalnih pravic Civicus Monitor ugotavlja, da je danes na svetu le 39 držav, ki se lahko opredelijo kot odprte družbe, Slovenije ni med njimi. Od lani je na indeksu nazadovalo 13 držav, le Mongoliji je uspelo malce napredovati.

Raziskovalni center Pew je ugotovil, da imajo ljudje načeloma radi demokracijo, vendar nimajo prave volje, da bi zanjo kaj storili.

Pahor opozarja na krizo zaupanja v institucije

Slovenski predsednik Borut Pahor je na vrhu opozoril na krizo zaupanja v demokratične institucije in nizko raven politične ter pravne kulture. Pozval je tudi k spoštljivemu dialogu, ki vsebuje tudi pripravljenost na usklajevanje različnih pogledov.

Pahor je v videonagovoru v uvodu poudaril, da tako Slovenija kot druge države zmorejo in morajo narediti še več na področju liberalne demokracije, ki temelji na vladavini prava in popolnem spoštovanju človekovih pravic.

A kot je opozoril, demokracija ne pomeni le delujočih demokratičnih institucij, temveč tudi visoko raven politične in pravne kulture. "V zadnjem času občutimo krizo zaupanja v demokratične institucije. Enako, morda celo bolj skrb vzbujajoča pa je nizka raven politične in pravne kulture," je dejal.

Težave ne vidi v razlikah v političnih in ideoloških pogledih, temveč v nenaklonjenosti dialogu. "Dialogu, ki ne pomeni le predstavitve lastnih stališč, temveč tudi pripravljenost za usklajevanje različnih pogledov," je dejal.

"Če takega dialoga ne bomo vzpostavili, bomo le še poglobili razkol in polarizacijo v naših družbah in med njimi," je posvaril in dodal še, da je tvorno sodelovanje mogoče vzpostaviti samo s plodnim dialogom, sodelovanje pa je tudi edina pot za mirno reševanje vseh težav.