Republika Srbska mora podjetju Viaduct s sedežem v Portorožu zaradi enostranske prekinitve pogodbe za gradnjo hidroelektrarn na reki Vrbas skupaj z zamudnimi obrestmi izplačati več kot 56 milijonov evrov odškodnine. Dolg vsak dan naraste za skoraj 10.000 evrov.

Predsedujoča svetu ministrov BiH-a Borjana Krišto je v torek po izredni seji po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina sporočila, da bo dolg entitete poravnala država. To bo po njenih besedah storila zato, da bi zmanjšala negativne posledice za BiH, ohranila njen ugled in preprečila razprodajo državnega premoženja, kot so stavbe centralne banke BiH-a.

Dolg pa bo na koncu morala poravnati Republika Srbska, ki to trenutno zavrača, je v torek še opozorila Krišto. "BiH je dolžen izvrševati sodbe, ima pa tudi pravico do regresnega zahtevka do entitet, v tem primeru do Republike Srbske," je pojasnila.

Zaradi dolga ogrožen zračni promet

K ukrepanju je oblasti v BiH-u konec marca pozvala državna agencija za zračni promet BHANSA. Evropska organizacija za varnost zračnega prometa Eurocontrol, ki v imenu BiH-a pobira pristojbine za prevoze, je konec marca namreč obvestila to agencijo o zamrznitvi vseh izplačil.

Zamrznitev izplačil agenciji je bila odrejena na podlagi odločbe belgijskega sodišča kot posledica arbitražne razsodbe, sprejete v korist družbe Viaduct. S tem je bilo ogroženo delovanje agencije in celo izvajanje letalskega prometa, čeprav BHANSA ni stranka v sporu.

Viaduct je maja lani v skladu z arbitražno razsodbo zahteval tudi zaseg treh stavb centralne banke BiH-a, in sicer v Banjaluki, okrožju Brčko in Mostarju.

Republika Srbska je leta 2004 s podjetjem HES Vrbas, katerega večinski lastnik je Viaduct, podpisala 165 milijonov evrov vredno koncesijsko pogodbo za gradnjo dveh hidroelektrarn na omenjeni reki na zahodu države. Ker projekta tudi po desetih letih niso izpeljali, so pogodbo septembra 2015 razdrli.

HES Vrbas je oktobra 2015 na vlado Republike Srbske vložil odškodninski zahtevek zaradi odpovedi pogodbe. Ker je vlada zahtevo zavrnila, je Viaduct kot večinski lastnik HES Vrbas leta 2016 v Washingtonu vložil zahtevo za arbitražo z BiH-om.

BiH je spor na arbitražnem sodišču v Washingtonu leta 2022 izgubil, sodišče pa je odločilo, da mora Republika Srbska Viaductu izplačati 90 milijonov konvertibilnih mark (okoli 45 milijonov evrov) odškodnine. Vlada entitete je nato vložila zahtevo za razveljavitev te odločitve in dala brezpogojno jamstvo, da bo dolg poplačala, če odločba ne bo razveljavljena. Arbitražni svet v Londonu je v začetku maja lani njihovo zahtevo po razveljavitvi zavrnil.

Viaduct od leta 2010 ni imel večjih prihodkov

Direktor podjetja Viaduct je Boris Goljevšček, ki ima tudi 85-odstotni delež podjetja. Preostalih 15 odstotkov je v lasti Vladimirja Zevnika.

Podjetje je bilo registrirano leta 1992, od leta 2010 pa ni imelo prihodkov, razen leta 2021 2400 evrov. Največ, 1,8 milijona evrov prihodkov, so ustvarili leta 2004, navaja portal Forbes Slovenija.

Goljevšček je za portal pojasnil, da so se pred podpisom pogodbe za gradnjo dveh hidroelektrarn na reki Vrbas ukvarjali z gradbenim inženiringom za različne stanovanjske in druge projekte, kot je gradnja hiš, počitniških hiš in podobno. Ob vstopu v projekt HE Vrbas so se odločili, da Viaduct posvetijo samo temu projektu.

Viaduct je projekt v BiH-u po njegovih besedah financiral z lastnimi sredstvi, posojili in prek povezanih podjetij. Projekta ni dobil na razpisu, temveč je v posel vstopil pozneje in poskušal zraven pritegniti različne partnerje.

Viaduct so, kot je še pojasnil Goljevšček za Forbes Slovenija, poklicali iz konzorcija po zmagi na razpisu za gradnjo hidroelektrarne oktobra 2003. Potrebovali so pomoč pri bančni garanciji in pri nadaljevanju pogajanj z vlado Republike Srbske glede pogodbe o koncesiji.

BiH in Republiki Srbski zaradi enostranskih prekinitev koncesijskih pogodb sicer grozijo dolgovi v skupni vrednosti skoraj ene milijarde evrov, navaja Hina.

Posamično največji spor proti Republiki Srbski vodi Elektrogospodarstvo Slovenije, in sicer zaradi nedobavljene elektrike iz termoelektrarne Ugljevik, ki so jo v nekdanji Jugoslaviji zgradili skupaj s takratno Elektroprivredo SR BiH. Slovenci zaradi dolga, nastalega po razpadu nekdanje skupne države, po navedbah Hine zahtevajo 690 milijonov evrov.