Za običajne starše prav gotovo ni dilema, ali je primerno v rokah držati otroka, ko stojiš v areni. Tudi za Rivero dileme ni, saj pravi, "da ni varnejšega mesta zanjo kot v njegovih rokah". "To je Carmenin debi, peta generacija bikoborcev v moji družini. Moj dedek je storil enako z mano, moj oče z mano in jaz že predtem s hčerko Cayetano."

Po objavi fotografije se je nanj usul plaz kritik, predvsem organizacij za pravice živali in številnih javnih osebnosti, primer pa obravnava tudi agencija za zaščito otrok v domači Andaluziji, ki preverja, ali je kršil kakšen zakon.

"V nobenem primeru ni prav, da otroka izpostaviš nevarnosti," je bil kritičen minister za socialno varnost Alfonso Alonso. Z njim se strinja tudi ministrica za enakost spolov Maria Jose Sanchez: "Gasilec niti pomislil ne bi, da bi otroka izpostavil ognju, prav tako ne bi nogometaš tekel po igrišču z otrokom v roki."

Riverov argument na družinsko tradicijo pa, kot poroča Guardian, ni najprimernejši dokaz o varnosti rokoborčevih rok. Njegov oče, prav tako matador, Francisco Rivera Perez, znan tudi kot Paquirri, je namreč leta 1984 pri 36 letih umrl v areni, sam Rivera pa je bil lani v areni hudo ranjen.

Organizacija za pravice živali PACMA je matadorjevo potezo označila za sramotno in nikakor ne kot način, kako otroka učiti spoštovanja do živali. Kritikam so se pridružili tudi številni na Twitterju in drugih družbenih omrežjih, kjer se je kmalu razvnel besedni boj z Riverovimi podporniki, med katerimi je tudi veliko njegovih poklicnih kolegov. "Kaj je narobe s tem, da našim otrokom pokažemo naš poklic, ki ga ljubimo in ki je poln vrednot?" je ob fotografiji, na kateri v areni drži svojo hčer, zapisal bikoborec Manuel Diaz, znan tudi kot El Cordobes.

Bikoborbe kljub številnim kritikam za številne Špance ostajajo pomemben del kulturne tradicije. Novembra lani so nasprotniki bikoborb španskemu ministrstvu predali peticijo s 430.000 podpisi, s katero nasprotujejo načrtom konservativne vlade, da bi v državne šole uvedli dvoletni tečaj bikoborb za dijake, stare od 15 do 17 let.

"Ohraniti hočejo tradicijo, ki izginja, in sicer tako, da bi 15-letnike učili mučenja živali, s čimer bi se še dodatno norčevali iz že tako oskrunjenega ugleda španskega izobraževalnega sistema," je dejal prvopodpisani Carlos Moya Velazquez. Leta 2013 je Španija bikoborbe zaščitila kot del državne kulturne dediščine. Vsako leto v Španiji izvedejo okoli 2.000 bikoborb, a njihovo število v zadnjih letih upada.