V intervjuju za nemški časopis Die Welt je Julian King dejal, da bi že majhno število borcev pomenilo "resno grožnjo, na katero se moramo pripraviti", ob tem pa je opozoril, da prihod džihadistov v Evropo vendarle ne bo "množičen", poroča BBC. King je potrdil, da je v Iraku trenutno 2.500 borcev iz držav članic Evropske unije.

Vladne sile so s pomočjo zaveznikov operacijo načrtovale več mesecev, začele pa so jo v ponedeljek. Ofenziva bo trajala več tednov, lahko tudi mesecev, in sicer v več stopnjah. Ključni boji naj bi bili novembra in decembra. Ponovno zavzetje Mosula pa še ne bi pomenilo konca vojne proti IS-ju, ki ima v Iraku pod nadzorom še kar nekaj ozemlja, zato je zelo verjetno, da bodo začeli uporabljati gverilske taktike, kot so bombni in drugi napadi.

Pešmerge, sile kurdske avtonomne pokrajine v Iraku, naj bi prvi dan ofenzive zasedle sedem vasi in prevzele nadzor nad glavno cestno povezavo med Mosulom in Erbilom, glavnim mestom iraškega Kurdistana, vladne sile pa izvajajo napade iz zračnega oporišča v Kadžari, približno 60 kilometrov južno od Mosula, ki so ga oblasti iz rok IS-ja znova prevzele avgusta. Iraška vojska je danes od Mosula oddaljena okoli 30 kilometrov.

V Mosulu 5.000 borcev IS-ja
V Mosulu naj bi bilo po poročanju BBC-ja 5.000 borcev IS-ja, proti katerim se bo borilo še okoli 34.000 vojakov iraške vojske, kurdski borci, plemena sunitskih Arabcev in šiitske paravojaške enote. IS je na napade odgovoril s samomorilskim avtomobilskim napadom v Jusufiji, v katerem je umrlo vsaj deset ljudi, najmanj 17 pa je poškodovanih.

Napadom se je pridružila Turčija
60-članski mednarodni koaliciji pod vodstvom ZDA se je z vojaškimi letali pridružila tudi Turčija. Ankara vztraja, da operacija ne sme potekati brez nje, in pri tem poudarja svojo bojazen glede sodelovanja šiitskih in kurdskih milic. Prav tako trdi, da bodo turške sile ostale na severu Iraka, češ da gre za del samoobrambe Turčije; po navedbah turškega predsednika je v oporišču Bašika malo manj kot 700 turških vojakov.

V Bagdadu protesti proti Turčiji
Irak sodelovanju Turčije nasprotuje, kot tudi turški vojaški prisotnosti na severu Iraka. Pred turškim veleposlaništvom v Bagdadu se je danes zbralo več tisoč Iračanov, ki protestirajo proti vojaški prisotnosti Turčije na severu države. Protestniki so nosili iraške zastave in zahtevali, naj se turške sile umaknejo iz oporišča Bašika, tako kot je večkrat zahteval tudi iraški premier Hajdar al Abadi. Po navedbah očividcev, kot poroča AFP, so med drugim vzklikali: "Ven, ven, okupator!" Turčija zavrača očitke Iraka, da je "okupacijska sila", in trdi, da pomaga uriti borce, ki bodo pešmergam pomagali pri osvobajanju Mosula iz rok IS-ja.

Unicef poziva k zavarovanju otrok v Mosulu
Združeni narodi so izrazili veliko zaskrbljenost za varnost približno 1,5 milijona prebivalcev, ki živijo na območju ofenzive. "Mosulski otroci so v zadnjih dveh letih izkusili izjemno trpljenje. Številni med njimi so morali prisilno zapustiti svoje domove, bili so ujeti med frontnimi linijami ali v navzkrižnem ognju," je povedal Unicefov predstavnik v Iraku Peter Hawkins.

Podobno kot Unicef je v ponedeljek opozorila tudi organizacija Save the Children. Po njihovih podatkih zaradi ofenzive visi na nitki življenje več kot pol milijona otrok. Zato so pozvali, naj se takoj določijo in odprejo varne poti iz mesta, ranljive družine in otroke v Mosulu pa so pozivali, naj ostanejo na domovih in nanje obesijo bele zastave.

Mosul bi lahko zapustilo še 700.000 ljudi
Pred vojno je imel Mosul (drugo največje iraško mesto) okoli dva milijona prebivalcev, zdaj pa naj bi jih bilo med 600.000 in 700.000, ki bi lahko potrebovali zatočišče. ZN je s tem namenom vzpostavil šest izrednih zatočišč za največ 60.000 ljudi, ki bi bežali iz Mosula; po ocenah iraške vojske bi lahko mesto že v prvem tednu ofenzive zapustilo več kot 200.000 ljudi.

"Najslabši scenarij v Mosulu bi bil videti tako: lahko pride do množičnega izgona več sto tisoč prebivalcev. Lahko pa več sto tisoč prebivalcev uporabijo kot živi ščit," je pred dnevi dejala koordinatorica humanitarnih dejavnosti ZN-a za Irak Lise Grande. "Lahko se zgodi kemični napad, ki bi še bolj ogrozil več deset ali sto tisoč prebivalcev. Če bi se vse našteto zgodilo hkrati, bi to pomenilo katastrofo."

Usmrtitev več tisoč civilistov
Mednarodna nevladna organizacija Amnesty International (AI) je danes sporočila, da naj bi paravojaške skupine in vladne sile v Iraku mučile, arbitrarno zapirale in usmrtile na tisoče civilistov, ki so zbežali z območij pod nadzorom IS-ja.

AI je poročilo o množičnih zlorabah iraških civilistov pripravil na podlagi intervjujev z več kot 470 priporniki, očividci in sorodniki civilistov, ki so bili ubiti, zaprti ali pa so izginili, kot tudi s predstavniki oblasti in aktivisti. Leta 2014 so borci IS-ja zajeli in ubili okoli 1.700 nabornikov iz te baze pri Tikritu. Avgusta je bilo za ta zločin obešenih 36 moških.