Velika Britanija je stopila v vojno v Iraku, preden so bile izčrpane vse miroljubne možnosti za razorožitev te bližnjevzhodne države, je ob objavi z napetostjo pričakovanega poročila o vlogi Otoka v iraški vojni izjavil vodja preiskave, upokojeni diplomat John Chilcot.

Kot je dejal, gre za poročilo o "posredovanju, ki je šlo zelo narobe, posledice pa je čutiti še danes". Čeprav Chilcotova preiskava ni imela mandata soditi o zakonitosti invazije na Irak leta 2003, je upokojeni diplomat danes izpostavil, da je bil proces odločanja glede zakonske podlage za vojno "daleč od zadovoljujočega". Priprava poročila je državo stala več kot 10 milijonov funtov.

Napad brez odobritve VS-ja ZN-a
Združene države Amerike (oziroma ameriški predsednik George Bush) in Velika Britanija (oziroma premier Tony Blair) so 20. marca 2003 brez predhodne odobritve napada pri Varnostnem svetu Združenih narodov s svojimi silami izvedle invazijo na Irak, ki jo je takrat vodil Sadam Husein. Kot vzrok so navajale izgovor, da Husein z orožjem za množično uničevanje pomeni nedopustno grožnjo za svet. Sama invazija je trajala od 20. marca do 1. maja 2003.

Okupacija Iraka je trajala do leta 2011, število mrtvih se giblje od 90.000 do 600.000 žrtev, od tega je bilo ubitih 179 britanskih vojakov in 4.487 ameriških.

Poročilo nastajalo sedem let
Nekdanji britanski premier Gordon Brown je ustanovil posebno preiskovalno komisijo za Irak, ki bi ugotovila upravičenost sodelovanja britanske vojske v invazijo. Po sedmih letih je komisija poročilo napisala in objavila njene ugotovitve; v Londonu ob tem potekajo protesti proti vojni, protestniki pa zahtevajo obsodbo vojne v Iraku in prevzem odgovornosti vpletenih.

Posledice invazije podcenjene
Kot je na tiskovni konferenci sporočil predsednik komisije Chilcot, je država vstopila v vojno, preden so bile izčrpane vse miroljubne možnosti za razorožitev te bližnjevzhodne države. "Ugotovili smo, da se je Združeno kraljestvo odločilo sodelovati v invaziji na Irak, preden so bile izčrpane vse možnosti za razorožitev. Vojaška akcija takrat ni bila zadnja možnost," je dejal Chilcot in dodal, da so bile posledice invazije podcenjene, da je Irak res imel zametke orožja za jedrsko uničenje, ne pa tudi samega orožja, za kar bi potreboval več let, da bi sploh lahko razvil rakete dolgega dosega.

London se je preveč zanašal na obveščevalne službe
Kritiziral je dejstvo, da se je London preveč opiral na informacije obveščevalnih služb, ki niso bile dovolj preverjene, in povedal, da je Blair leta 2002 takratnemu predsedniku ZDA Georgeu Bushu obljubil, da mu bo glede Iraka stal ob njem, kar koli se bo zgodilo.

Chilcot je danes izrazil upanje, da bo poročilo prineslo vsaj kakšen odgovor njihovim svojcem in da bodo v prihodnosti vojaške akcije takšnega obsega mogoče le ob skrbnejši analizi in politični presoji. Poročilo je že predal premierju Davidu Cameronu, dostopno naj bi bilo tudi na spletu.

Komisija zaslišala tudi Blaira
Odločitev premierja Tonyja Blaira, da v napadu podpre ameriškega kolega, takratnega predsednika Georgea Busha, je bila ena najspornejših odločitev britanske zunanje politike v zadnjih 50 letih, piše BBC.

Preiskovalna komisija je med več kot 100 zaslišanimi izprašala tudi Blaira, in sicer dvakrat. "Vse od začetka preiskave sem imel v mislih svojce žrtev, ki od poročila veliko pričakujejo in si želijo izvedeti resnico, kaj se je zgodilo," je dejal še pred razkritjem poročila, ki bo dostopno tudi na spletu, Chilcot.

Blair: Odločitev sem sprejel v dobri veri
Na poročilo se je že odzval tedanji premier Blair, ki je s položaja odstopil leta 2007. Dejal je, da je državo poslal v vojno "v dobri veri" in da bo sprejel "odgovornost za morebitne napake brez izjeme ali izgovora". Še vedno trdi, da je bila odločitev o odstranitvi Sadama Huseina dobra in da današnji terorizem ni posledica njegove odstavitve. "Poročilo pravi, da vojaška akcija ni bila zadnja možnost, hkrati pa tudi pravi, da bi mogoče bila potrebna pozneje. Jaz tega časa oziroma možnosti za preložitev akcije nisem imel. Odločitev o napadu sem sprejel, ker sem verjel, da je pravilna glede na informacije, ki sem jih imel," je dejal Blair.

Napad brez odobritve VS-ja ZN-a
Posledica okupacije Iraka je bila usmrtitev Sadama Huseina, vojna pa je za seboj pustila sektaško nasilje in več tisoč mrtvih. Eden hujših napadov se je zgodil prejšnji teden, ko je Islamska država (IS), ki nadzira območje med Irakom in Sirijo, izvedla samomorilski napad v prestolnici Bagdad in ubila najmanj 250 ljudi, piše BBC.

Cameron: Naučili smo se lekcije
Britanski premier David Cameron je po objavi poročila izjavil, da "moramo" vsi poslanci, ki so glasovali za sodelovanje v vojni, zdaj "prevzeti svoj del odgovornosti". "Ne moremo zavrteti časa nazaj, a lahko zagotovimo, da smo se naučili lekcije, in delujemo na tej podlagi," je izjavil Cameron. Poudaril je tudi, da so že vzpostavili nove postopke, ki naj bi zagotovili "pravilno ločitev" med obveščevalnimi podatki in procesom njihovega ocenjevanja.

Corbyn: Vojna dejanje vojaške agresije
Aktualni vodja Blairovih laburistov, Jeremy Corbyn pa je ocenil, da je bila "vojna v Iraku dejanje vojaške agresije, sprožene na lažnih predpostavkah", ki je podžgalo in razširilo terorizem po celotni regiji.

Poročilo ima štirikrat več besed kot roman Vojna in mir
Končno poročilo diplomata Chilcota vsebuje 2,6 milijona besed - kar je štirikrat več od Tolstojevega romana Vojna in mir. Njegova priprava je stala več kot 10 milijonov funtov. V preiskavi, ki po prvotnih načrtih ne bi smela trajati več kot leto dni, je pričalo več kot 120 prič. Na koncu so za preiskavo porabili sedem let - več, kot je trajala sama vojna. Eden izmed petih preiskovalcev je med preiskavo tudi umrl.