Začasni sirski predsednik Ahemd Al Šara. Foto: Reuters
Začasni sirski predsednik Ahemd Al Šara. Foto: Reuters

Boji so se začeli v četrtek, ko so borci, zvesti nekdanjemu predsedniku Bašarju Al Asadu, v zasedi napadle varnostne sile trenutne vlade, kar je sprožilo val maščevalnih napadov, med drugim na civiliste, pripadnike manjšine Alavitov.

Da bi zatrla upor, je sirska vlada zaprosila za okrepitve in na tisoče borcev se je z vseh koncev države zgrnilo na sirsko obalo. Čeprav so borci uradno pod okriljem nove sirske vlade, še vedno obstajajo milice, od katerih so bile nekatere v preteklosti vpletene v kršitve človekovih pravic in so razmeroma nedisciplinirane, je poročal britanski Guardian.

V nedeljo je trenutni predsednik Al Šara v televizijskem nagovoru, posnetem v mošeji v četrti Mazah v Damasku, ki so ga objavili arabski mediji, sporočil, da so dogodki v okviru "pričakovanih izzivov", in pozval k nacionalni enotnosti.

"V tem kritičnem trenutku se spopadamo z novo nevarnostjo – ostanki nekdanjega režima in njihovi tuji podporniki skušajo podžgati nove spore in našo državo potegniti v državljansko vojno, da bi jo razdelili ter uničili njeno enotnost in stabilnost," je dejal.

Ob tem je ponovil, da bodo terjali odgovornost vseh, ki so vpleteni v "prelivanje krvi civilistov" in ki zlorabljajo oblast za dosego lastnih ciljev. "Nihče ne bo nad zakonom," je še dodal Al Šara v videonagovoru, potem ko je pred tem pozval k nacionalni enotnosti.

Pozneje v nedeljo je sirsko predsedstvo napovedalo ustanovitev sedemčlanskega odbora, ki ga sestavljajo sodniki in odvetnik, njegova naloga pa bo preiskati umore civilistov in varnostnih sil. Odbor, ki je bil ustanovljen za "doseganje miru in odkrivanje resnice", bo poročilo s svojimi ugotovitvami pripravil v 30 dneh.

Protest proti nasilju v Damasku. Foto: Reuters
Protest proti nasilju v Damasku. Foto: Reuters

Ubitih več kot 1000 ljudi

Sirski observatorij za človekove pravice (SOHR) s sedežem v Združenem kraljestvu je sporočil, da je bilo v napadu ubitih več kot 1000 ljudi, od tega 745 civilistov, 125 pripadnikov sirskih varnostnih sil in 148 Asadovih privržencev.

Sirska mreža za človekove pravice (SNHR) navaja, da so Asadovi privrženci ubili 148 civilistov, sirske varnostne sile pa 327 civilistov in ujetih borcev. Sirska vlada števila ubitih ni navedla.

Združeni narodi so obsodili skrb vzbujajoča poročila o poboju celotnih družin na severozahodu Sirije, kjer je v spopadih med varnostnimi silami in privrženci Asadovega režima umrlo največ ljudi od začetka revolucije leta 2011.

Komisar ZN-a za človekove pravice Volker Türk je v nedeljo pozval k preiskavi umorov in k odgovornosti storilcev, je poročal Guardian. "Prejemamo izredno skrb vzbujajoča poročila o pobojih celotnih družin, vključno z ženskami, otroki in borci, ki so se predali," je dejal. "Ubijanje civilistov na obalnih območjih na severozahodu Sirije se mora takoj nehati."

Komisar je še dejal, da "obstajajo poročila o hitrih usmrtitvah na sektaški osnovi, ki so jih zagrešili neznani storilci, pripadniki varnostnih sil prehodnih oblasti in ljudje, povezani z nekdanjo vlado".

O nasilju bo Varnostni svet govoril za zaprtimi vrati

Vir iz sirskih varnostnih sil je pred tem dejal, da so se spopadi v okolici mest Latakija, Džablah in Banija umirili, medtem ko so sile preiskovale okoliška gorata območja, kjer se po ocenah skriva okoli 5000 Asadu naklonjenih upornikov.

Medtem so ZDA in Rusija, ki je bila zaveznica Asadovega režima, Varnostni svet Združenih narodov zaprosile, naj se zaradi stopnjevanja nasilja sestane za zaprtimi vrati.

Maščevalno nasilje sirskih varnostnih sil je povzročilo strah v alavitski skupnosti, ki živi predvsem na obali Sirije. Pri Alavitih je odstavljeni sirski predsednik Al Asad novačil svoje privržence, čeprav večina ni bila povezana z režimom.

Po mnenju skupin za človekove pravice sta zavezanost k pravičnosti pri prenosu oblasti in vključujoča vlada ključna za to, da v Siriji ne bi znova izbruhnilo nasilje. Sirska prehodna oblast naj bi ta mesec napovedala novo vlado, vendar bo domača in mednarodna skupnost pozorna, v kolikšni meri bodo v njej zastopane sirske etnične in verske manjšine.

Po valu nasilja bodo nove sirske oblasti težje prepričale mednarodno skupnost, predvsem ZDA, naj ukinejo sankcije, ki veljajo za eno glavnih ovir za gospodarsko stabilnost države. Zahodne države so Sirijo večkrat opozorile, da bo njen odnos do sirskih manjšin odločilen pri ukinitvi sankcij.

Slovenija zaskrbljena zaradi nasilja v Siriji

"Slovenija je zelo zaskrbljena zaradi rastočega nasilja v obalnih regijah Sirije, vključno z napadi na verske in etnične manjšine," je sporočilo zunanje ministrstvo.

Vse strani so pozvali, naj spoštujejo mednarodno humanitarno pravo, zaščitijo civiliste in zagotovijo dostop humanitarne pomoči tistim, ki jo potrebujejo. Obenem so pozvali k spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Sirije ter h gradnji možnosti za mirno in vključujočo tranzicijo.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na začetku februarja obiskala Sirijo in se srečala z začasnim predsednikom Al Šaro in zunanjim ministrom Asadom Hasanom Al Šajbanijem. Obisk je označila kot odraz solidarnosti Slovenije s sirskim ljudstvom ter se zavzela za vključujoč prehod in državo po meri vseh prebivalcev.