Asad in Sudani sta največ časa namenila pogovorom o varovanju 600 kilometrov dolge meje med državama pred pripadniki skrajne islamske skupine Islamska država in tihotapcem mamil, predvsem amfetamina captagon, ki je v zadnjih letih postal priljubljen v Zalivskih državah, kamor ga tihotapijo iz Sirije.

Tema pogovorov je bil tudi boj proti sušnim razmeram v obeh državah, ki jih je povzročilo pomanjkanje padavin in zajezitev vodnega toka s strani Turčije. "Moramo sodelovati, da dobimo pravičen delež vode," je dejal Sudani.

Iraški premier je dejal, da podpira umik sankcij, ki so jih proti Siriji po letu 2011 uvedle ZDA in evropske države.

Sirija krepi odnose v soseščini

Bagdad in Damask sta tudi med državljansko vojno v Siriji ohranjala odnose, čeprav so številne arabske države odpoklicale svoje veleposlanike iz sirske prestolnice in zaprle tamkajšnja veleposlaništva.

Sirija je bila leta 2011 tudi izključena iz Arabske lige zaradi krvavega zatrtja protestom proti vladavini predsednika Asada. Nekatere zalivske države so tudi podpirale upornike v boju proti sirskim vladnim silam.

A Asad je z vojaško in gospodarsko pomočjo Rusije in Irana uspel znova prevzeti nadzor nad večino ozemlja v državi in je bil po otoplitvi odnosov z arabskimi državami maja letos znova sprejet v Arabsko ligo.

Države v soseščini od izboljšanja odnosov s Sirijo pričakujejo okrepljen boj proti vse večji težavi tihotapljenja mamil in vrnitev na milijone sirskih beguncev nazaj v domovino.