Kot je Biden dejal za časopis New York Times, bo moral Iran predvsem dati dodatna zagotovila glede proizvodnje obogatenega urana, pa tudi odgovoriti na očitke v regiji zaradi njegovih dejavnosti v Libanonu, Iraku, Siriji in Jemnu.

Po poročanju časopisa bo prihodnja ameriška vlada na pogajanjih poskušala doseči podaljšanje "omejitev proizvodnje fisijskega materiala, ki bi ga Iran lahko uporabil za izdelavo jedrske bombe". Iran bo moral tudi nasloviti svoja "zlonamerna" dejanja v regiji, na teh pogovorih pa bi morale sodelovati tudi njegove arabske sosede, kot je Savdska Arabija, ki s ključno pomočjo Zahoda izvaja obsežne napade v Jemnu.

Zdajšnji ameriški predsednik Donald Trump je ZDA maja leta 2018 enostransko umaknil iz mednarodnega sporazuma z Iranom, ki je zagotovljal, da bi Iran lahko uporabljal jedrsko energijo, ne pa izdelal jedrske bombe. V zameno za podpis tega sporazuma leta 2015 so se sankcije zoper Iran postopoma rahljale.

Proti temu sporazumu je bil ves čas Izrael, oborožen z več deset jedrskimi bombami, katerega željo po ameriškem umiku od dogovora je Trump izpolnil in okrepil ter uvedel nove sankcije proti Iranu, z njimi pa zagrozil tudi vsem drugim, ki bi si drznili poslovati to državo. Po ugotovitvah Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je Iran sicer izpolnjeval svoje obveznosti iz sporazuma.

Zaradi ameriške kršitve sporazuma je tudi Teheran prenehal spoštovati določena določila sporazuma, zlasti omejitve glede proizvodnje in hrambe obogatenega urana.

Po Bidnovi zmagi na novembrskih predsedniških volitvah pa so se začeli kazati znaki o morebitni vrnitvi ZDA k mednarodnemu sporazumu. Da bo Iranu ponudil "možnost vrnitve k diplomaciji", je Biden napovedal že med predvolilno kampanjo.

To je ponovil tudi v pogovoru za New York Times. "Težko bo, ampak vendarle." "Veliko je govora glede natančnih raket in cele vrste drugih zadev, ki destabilizirajo regijo," je opozoril. Ampak da bi se vendarle doseglo nekaj stabilnosti v regiji, se je treba spoprijeti "z jedrskim programom".

Varnostni svet bo glede atentata najverjetneje tiho

Nekaj ur po atentatu na vodilnega iranskega jedrskega znanstvenika konec novembra je Iran od Varnostnega sveta ZN-a zahteval, da obsodi napad in ukrepa zoper odgovorne zanj, a diplomati pravijo, da organ zahteve Teherana najverjetneje ne bo upošteval.

15-članski najvišji politični organ ZN-a bi sicer lahko vsaj razpravljal o atentatu na Mošena Fakrizadehja za zaprtimi vrati, če članica Varnostnega sveta takšno srečanje zahteva, lahko pa bi se odločil tudi za skupno izjavo o dogodku.

A južnoafriški veleposlanik pri ZN-u Jerry Matjila, ki decembra predseduje Varnostnemu svetu, je v torek dejal, da še nobena članica organa ni pozvala k razpravi o atentatu ali o Iranu na splošno, poroča Al Džazira. Diplomati so dejali še, da prav tako ni bilo razprave o izjavi.

Iran je za napad na svojega znanstvenika obtožil Izrael. Izraelski premier Benjamin Netanjahu se glede tega ni želel opredeliti, odzval se ni niti uradni Washington, ki tradicionalno brani Izrael pred odgovornostjo pred Varnostnim svetom.

Iran je v petek pismo naslovil tudi na generalnega sekretarja ZN-a Antonia Gueterresa, ta pa je v odzivu pozval k zadržanosti in obsodil "vsakršen atentat ali zunajsodni uboj".

Poročevalka ZN-a za zunajsodne uboje Agnes Callamard je medtem dejala, da obstaja veliko vprašanj v povezavi z atentatom, poudarila pa je, da takšen atentat pomeni "kršitev mednarodnega prava človekovih pravic, ki prepoveduje samovoljni odvzem življenja, in kršitev ustanovne listine ZN-a, ki prepoveduje ekstrateritorialno uporabo sile v času miru".

Varnostni svet se bo 22. decembra sestal na temo mednarodnega jedrskega sporazuma, od katerega so ZDA leta 2018 odstopile, takrat pa bi lahko katera koli članica organa ali Iran sprožila razpravo o umoru iranskega znanstvenika.