Predvsem simbolična poteza, ki pomeni preobrat po desetletjih pazljivo izbranih besed s strani Bele hiše, bo najverjetneje še dodatno poslabšala odnose med Turčijo in ZDA, po drugi strani pa bo naletela na veliko odobravanje v armenski diaspori v ZDA. Turčija trdi, da je šlo za pokol in ne genocid.

"Američani častijo tiste Armence, ki so umrli v genocidu, ki se je začel na današnji dan pred 106 leti," je v izjavi dejal Biden. "Tekom desetletij so armenski priseljenci obogatili ZDA na nešteto načinov, a nikoli niso pozabili tragične zgodovine. Spoštujemo njihovo zgodbo. Vidimo njihovo bolečino. Potrjujemo zgodovino. Tega ne počnemo, da bi nekoga okrivili, temveč da bi zagotovili, da se to nikoli več ne ponovi."

Biden, ki je s priznanjem izpolnil eno od svojih predvolilnih obljub, naj bi, kot poroča CNN, turškega predsednika Tayyipa Recepa Erdogana v petek seznanil s tem, da namerava priznati genocid. Pogovor naj bi bil "napet."

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je v odzivu na današnje Bidnovo priznanje dejal, da Turčija v "celoti zavrača" ameriško odločitev, za katero je dejal, da temelji "samo na populizmu".

Erdogan je medtem "tretje strani" obtožil vmešavanja v notranje zadeve Turčije. "Nihče nima nič od tega, da razprave, ki bi jih morali opravljati zgodovinarji, tretje strani politizirajo in iz njih ustvarjajo instrument vmešavanja v našo državo," je sporočil. Tiskovni predstavnik turškega predsednika je v odzivu ostro dejal, da naj ZDA pogledajo v lastno zgodovino.

Armenski premier Nikol Pašinjan je v pismu Bidnu zapisal, da njegovo sporočilo ljudje v Armeniji in po svetu sprejemajo "z velikim navdušenjem."

Bidnovo priznanje je sledilo neobvezujoči resoluciji, s katero je ameriški senat leta 2019 pokol priznal kot genocid. Več Bidnovih predhodnikov je v času predvolilnih kampanj obljubljalo priznanje genocida, potem pa so, da ne bi škodovali ameriško-turškim odnosom, to pozabili.

Erdogan je z Bidnovim predhodnikom Donaldom Trumpom stkal tesen odnos, od prevzema oblasti Bidna pa so se odnosi ohladili, Washington je vse glasnejši glede vprašanja človekovih pravic v Turčiji, še dodatna ohladitev je prišla s turško odločitvijo o nakupu ruskega obrambnega sistema.

Več tisoč Armencev se je poklonilo žrtvam

Medtem se je v Erevanu ob 106. obletnici ob spomeniku, ki je posvečen žrtvam genocida otomanskega cesarstva nad Armenci med drugo svetovno vojno, danes zbralo več tisoč ljudi, že v petek pa se je v središču prestolnice zbralo okoli 10.000 ljudi na tradicionalnem pohodu z baklami, na katerem so tokrat zažigali tudi turške in azerbajdžanske zastave,

Med Armenci že dolgo tli jeza do Turčije in Azerbajdžana, kar se je še bolj jasno videlo v vojni z Azerbajdžanom lani v Gorskem Karabahu. Armence je poraz proti Azerbajdžanu, ki ga je podpirala Turčija, hudo prizadel. Premier Nikol Pašinjan je označil vojno za agresijo, s katero so želeli uničiti sledi Armencev. "Turška ekspanzionistična zunanja politika in ozemeljske težnje glede Armenije so dokazi oživitve njihove genocidne ideologije," je sporočil Pašinjan v izjavi.

Armenci že dolgo zahtevajo priznanje genocida, kar podpirajo številne države, Turčija pa zanika in vztraja, da je šlo za pokol. Turčija kot naslednica cesarstva genocid zanika in trdi, da je šlo za kolektivno tragedijo, v kateri so umrli tudi številni Turki. Trdi, da je umrlo do 500.000 ljudi, ko so se Armenci uprli in stopili na stran ruskih invazijskih sil med prvo svetovno vojno.

Med prvimi v Evropi, ki je priznala genocid nad Armenci, je bila leta 2001 Francija, kjer živi velika armenska diaspora. Že leta 1985 je to storila podkomisija ZN-a, leta 1987 Evropski parlament, leta 2001 papež Janez Pavel II.