Biden je ponovil zagotovilo ZDA, da bodo preprečile, da bi Iran prišel do jedrskega orožja. Predsednika sta proslavila skorajšnji zaključek dogovora o rešitvi spora okrog meje na morju med Libanonom in Izraelom, pri čemer so uspešno posredovale ZDA. Biden meni, da to pomeni začetek stabilnejše in naprednejše regije Bližnjega vzhoda.

Ameriški predsednik je ponovil svojo zavezo za mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu, podporo ZDA nadaljnji regionalni integraciji Izraela v arabski svet, pozdravil izboljšanje diplomatskih odnosov med Izraelom in Turčijo in obsodil krepitev antisemitizma po svetu. Kritiziral je tudi preiskovalno komisijo ZN-a o spopadu med Izraelom in Palestinci iz Gaze leta 2021, ki naj bi bila preveč kritična do Izraela.

Rešitev dveh držav po Bidnovem mnenju ostaja najboljša pot do trajnega miru v regiji, izboljšanje življenj Palestincev pa je ključnega pomena za mir, varnost in blaginjo.

Predsednika sta govorila tudi o naraščanju grožnje Ukrajini zaradi brezpilotnih letal, ki jih Iran pošilja Rusiji. Hercog je po pogovoru dejal, da sta z Bidnom razpravljala še o iranskem jedrskem programu in zatiranju protestnikov v Iranu.

Izrael sicer ni del mednarodne koalicije proti Rusiji zaradi agresije nad Ukrajino, ko pa gre za vprašanje Irana, je pripravljen izraziti kritike tudi do Moskve. Hercog je že v torek državnemu sekretarju Antonyju Blinknu dejal, da bo Izrael z ZDA delil obveščevalne podatke o iranski prodaji orožja Rusiji.

Na Hercogove izjave se je v sredo odzval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in jih označil za pozitiven razvoj dogodkov v odnosih med Izraelom in Ukrajino.

Vrnitve k sporazumu še ni na obzorju

Ameriški državni sekretar sicer v kratkem ne vidi obetov za napredek pri iskanju dogovora med ZDA in Iranom o vrnitvi k jedrskemu sporazumu iz leta 2015. Teheran skuša po njegovih besedah v dogovor vnesti zadeve, ki s tem niso povezane.

Iranski predsednik Ebrahim Raisi je v torek ZDA obtožil zavlačevanja pri oživitvi sporazuma, ki ga je enostransko samovoljno zapustil Bidnov predhodnik Donald Trump. Biden je pred volitvami 2020 napovedoval vrnitev ZDA k sporazumu, vendar pa pogajanja o tem ne tečejo gladko.

Iran je najprej zahteval, da ZDA odpravijo vse nove Trumpove sankcije, ki so bile uvedene po odstopu od sporazuma, Bidnova vlada pa tega ni sprejela. Američanom se sedaj pri iskanju dogovora več ne mudi, tudi zaradi množičnih protestov, ki so v Iranu septembra izbruhnili zaradi smrti 22-letne Mahse Amini v rokah moralne policije.

Bidnova vlada ne namerava pomagati režimu v Teheranu z obnovo jedrskega sporazuma. "Kar vidimo v Iranu, je spontano izjemno izražanje razočaranja in jeze zaradi različnih politik režima," je na dogodku v organizaciji agencije Bloomberg v sredo dejal Blinken.

Bidnova vlada je v sredo v zvezi z zatiranjem protestov uvedla nove sankcije proti iranskim uradnikom. Gre za uradnike državne obveščevalne agencije, voditelje revolucionarne garde, šefe zaporov in druge. Med njimi so tudi osebe in podjetja v Iranu, ki so vpleteni v zatiranje svobodnega dostopa do informacij oziroma interneta. Blinken je zagotovil, da bo ukrepov še več.