Po končnih uradnih izidih je prejel 61,95 odstotka glasov, je danes sporočil notranji minister Aboldreza Rahmani Fazli. Pred tem so ostali trije kandidati že priznali njegovo zmago in mu zanjo tudi čestitali. Po končnih uradnih izidih je nekdanji poveljnik revolucionarne garde Mohsen Rezaj prejel 11,7 odstotka glasov in se tako uvrstil na drugo mesto. Nekdanji guverner centralne banke Abdolnaser Hemati, med kandidati edini reformist, je prejel 8,3 odstotka glasov, poslanec Amirhosein Gazizadeh-Hašemi pa 3,4 odstotka, poroča Ansa.

Raisi je sicer veljal za favorita, potem ko je vplivni svet varuhov zavrnil kandidature njegovih glavnih tekmecev, opozicija pa pozvala k bojkotu volitev.

Volilna udeležba je bila 48,8-odstotna, najnižja na predsedniških volitvah od ustanovitve islamske republike leta 1979. Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa je bila doslej najnižja volilna udeležba na predsedniških volitvah leta 1993, ko je bila 50-odstotna. Volišča so bila sicer odprta dve uri dlje, da bi med pandemijo covida-19 omogočili čim višjo udeležbo.

Poznavalci so pred volitvami napovedovali, da bo volilna udeležba nizka zaradi poziva opozicije k bojkotu, pa tudi zato, ker so volivci izčrpani zaradi dolgotrajne socialne in gospodarske krize. Končne uradne izide naj bi volilna komisija objavila ta konec tedna.

Ultrakonservativni Raisi bo na položaju nasledil zmernega predsednika Hasana Rohanija, ki po dveh mandatih ni smel več kandidirati na volitvah. Prisega novega predsednika je predvidena avgusta.

Hamenej: Narod je premagal sovražno propagando medijev

Rohani je v televizijskem nagovoru državljanom čestital za izbiro novega predsednika. Imena zmagovalca takrat ni povedal, dejal je le, da ve, da je kandidat prejel zadostno število glasov in da je bil izvoljen ter da mu bo pozneje tudi uradno čestital.

Vrhovni voditelj Irana ajatola Ali Hamenej je po volitvah dejal, da je iranski narod na volitvah znova premagal sovražno propagando medijev "plačancev sovražnika". Pred volitvami je večkrat pozival rojake, naj premagajo kampanjo pozivov k bojkotu volitev s strani opozicije v izgnanstvu.

Kdo je Ebrahim Raisi?

60-letni klerik Raisi, prvi mož iranskega pravosodja, pripada ultrakonservativnemu taboru, ki ne zaupa Zahodu in o ZDA govori kot o "velikem satanu". Zanj veljajo ameriške sankcije, v preteklosti pa so ga povezovali z usmrtitvami političnih zapornikov, poroča britanski BBC. Uživa podporo vrhovnega voditelja Hameneja in nekateri iranski mediji ga vidijo kot možnega naslednika 82-letnega ajatole.

Večji del svoje kariere je bil tožilec. Na čelo pravosodja so ga postavili leta 2019, potem ko ga je na predsedniških volitvah leta 2017 premagal Rohani. Takrat je Raisi osvojil 38 odstotkov glasov, poroča Al Džazira. V tokratni kampanji se je predstavljal kot najboljša oseba za boj proti korupciji in rešitev gospodarskih težav. Mnogi Iranci in organizacije za človekove pravice pa izpostavljajo njegovo vlogo med množičnimi usmrtitvami političnih zapornikov v 80. letih prejšnjega stoletja.

Jedrski sporazum (verjetno) neogrožen

Raisi je sicer v preteklosti nasprotoval jedrskemu sporazumu, ki ga je Iran leta 2015 sklenil z ZDA, Francijo, Nemčijo, Združenim kraljestvom, Rusijo in Kitajsko, v času predsedniške kampanje pa je dejal, da ga bo spoštoval.

Analitiki sicer menijo, da Raisijeva izvolitev verjetno ne bo ogrozila pogajanj med Iranom in preostalimi podpisnicami jedrskega sporazuma, ki trenutno potekajo na Dunaju. Iranski jedrski sporazum je bil namreč redno ogrožen zaradi ameriške kršitve dogovora z izstopom pred tremi leti.

Posledice ameriških sankcij iz časa predsedovanja Donalda Trumpa, zaradi katerih je strmoglavila vrednost iranske valute, inflacija je poskočila, brezposelnost pa narasla, so poenotile predsedniške kandidate, ki se strinjajo, da bi moral Iran znova začeti izpolnjevati vse obveznosti iz sporazuma v zameno za odpravo ukrepov. Raisi se je v televizijskem predvolilnem soočenju izognil prepiranju z reformisti in se je raje osredotočil na gospodarske tegobe Irana.

Iranski mediji so do preteklega meseca predvidevali, da se bo na predsedniških volitvah odvila tekma med Raisijem in zmernim konservativcem Alijem Laridžanijem. Toda svet varuhov je Laridžaniju in drugim "težkokategornikom" prepovedal kandidaturo. Tisti, ki so ostali v tekmi, pa za Raisija niso predstavljali resnega izziva.

Medtem ko so opozicijske skupine v izgnanstvu na družbenih omrežjih pozivale k bojkotu volitev, je Hamenej pozval Irance, naj se jih udeležijo množično, s čimer bodo izrazili kljubovanje "sovražnikom islama".

Amnesty International poziva k preiskavi Raisija

Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je medtem pozvala k preiskavi Raisija zaradi domnevnih zločinov proti človeštvu.

Iranske opozicijske skupine v izgnanstvu pa so pozdravile bojkot petkovih volitev in ga označile za "udarec teokratskemu sistemu v državi". Ocenjujejo, da je bila udeležba še bistveno nižja, kot kažejo uradne številke, saj da so oblasti sposobne napihniti podatek o volilni udeležbi tudi za petkrat, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tako so ocenili, da je bila udeležba pravzaprav 10-odstotna. "Bojkot je svetu dokazal in pokazal, da je iransko ljudstvo pravzaprav glasovalo za strmoglavljenje tega srednjeveškega režima," so sporočili.

V obtožbah zoper Raisija opozarjajo, da je bil član t. i. "komisije za smrt", ki je leta 1988 v le nekaj mesecih usmrtila na tisoče političnih zapornikov.

Prav iz tega razloga je k preiskavam Raisija pozval tudi Amnesty International (AI). Očita mu zločine proti človeštvu in zatiranje človekovih pravic. Omenjena "komisija za smrt" je bila po njihovih navedbah odgovorna za izginotje in izvensodne usmrtitve na tisoče opozicijskih zapornikov. Poleg tega naj bi bilo brez razloga pridržanih na stotine miroljubnih disidentov in borcev za človekove pravice.

Ob tem opozarjajo, da je "pod njegovim vodstvom pravosodje obenem ščitilo vladne uradnike in varnostne sile, ki so bili odgovorni za nezakonito pobijanje več sto moških, žensk in otrok" v času, ko od leta 2019 vodi iransko pravosodje.

Po oceni AI-ja iranske oblasti še danes sistematično prikrivajo usodo žrtev in tudi kraje, kjer ležijo njihova trupla, kar predstavlja zločin proti človeštvu. Zato je organizacija države članice ZN-a pozvala, naj "sprejmejo konkretne ukrepe", da odgovorni za ta dejanja ne bi ostali nekaznovani.

Leta 2018 in znova lani je Raisi sicer zanikal vlogo v omenjenih usmrtitvah, čeprav je podprl ukaz ustanovitelja islamske države ajatole Homeinija o nadaljevanju "čiščenja".

Raisiju čestitke iz Rusije, Sirije, Turčije

Več držav se je že odzvalo na izid volitev. Ruski predsednik Vladimir Putin je Raisijevo zmago pozdravil kot znak večje stabilnosti regije. Putin je Raisiju čestital za zmago in pri tem poudaril tradicionalno dobre odnose med državama. Izrazil je upanje, da bo kot predsednik Irana prispeval k "razvoju konstruktivnega dvostranskega sodelovanja na mnogih področjih in partnerstva v mednarodnih zadevah", so sporočili iz Kremlja. "To v celoti ustreza interesom ruskega in iranskega naroda in vodi h krepitvi regionalne stabilnosti in varnosti," je dodal.

Tudi sirski predsednik Bašar Al Asad je čestital Raisiju in mu zaželel uspeha pri vodenju države, ki se sooča z zunanjimi pritiski.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ob čestitki Raisiju ocenil, da se bo sodelovanje med državama dodatno okrepilo in izrazil pripravljenost na sodelovanje z njim.

Ob zmagi so Raisiju čestitali tudi v Združenih arabskih emiratih. Tiskovni predstavnik palestinskega islamističnega gibanja Hamas Hazem Kasem pa je poudaril, da je bil Iran vedno "glaven, močan in resničen podpornik palestinskega upora".