Veriga se je vila 170 kilometrov od mesta Tripoli na severu, skozi glavno žarišče protestov Bejrut, do mesta Tir na jugu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Protestniki, nekateri peš, drugi s kolesi in motocikli, so se razporedili po glavni avtocesti, ki povezuje sever in jug države.

"Lahko potrdim, da je človeška veriga uspela," je za AFP dejala ena od organizatork. "Ideja za to človeško verigo je pokazati podobo Libanona, ki – od severa do juga – zavrača kakršno koli sektaško pripadnost. Danes nimamo političnih zahtev, sporočilo želimo poslati zgolj s tem, da se držimo za roke pod libanonsko zastavo," je poudarila Julie Teghi Bou Nassif.

Politična moč je bila v Libanonu dolgo razdeljena med različne sekte in verske ločine. "Kar se dogaja danes, je dokaz tega, kako mirno protestiramo. Mladi ljudje se držijo za roke in imajo eno srce. Danes je usodni dan," je za Reuters dejala za oskarja nominirana libanonska režiserka Nadine Labaki.

Protestno gibanje v Libanonu nima jasne hierarhije. Vodi ga predvsem mlada generacija, rojena po državljanski vojni med letoma 1975 in 1990. Nekateri ocenjujejo, da gre pravzaprav za rojstvo libanonske narodne identitete.

Papež Frančišek je v nedeljo del maše v Vatikanu namenil mladim protestnikom v Libanonu in zaprosil za podporo mednarodne skupnosti, da bi v državi ohranili "mirno sobivanje". V šestmilijonskem Libanonu namreč biva dobrih 50 odstotkov muslimanov – sunitov in šiitov je približno enak delež. Kristjanov je okoli 40 odstotkov – med njimi je polovica maronitov, sledijo grški in armenski pravoslavci.

11. dan protestov brez smrtnih žrtev

Človeško verigo so Libanonci oblikovali na 11. dan protestov. Šole in banke so zaprte že več kot teden dni. V zadnjih dneh so se okrepile napetosti med varnostnimi silami in protestniki, ki so zapirali ceste in paralizirali državo. Vojska si je v zadnjih dneh prizadevala znova odpreti glavne ceste po državi. V enem najhujših incidentov do zdaj je v petek vojska streljala na skupino protestnikov v Tripoliju in ranila najmanj šest ljudi. Sicer protestni shodi minevajo relativno mirno.

Libanonska politična elita je predstavila sveženj ekonomskih reform, vendar to ni zadovoljilo protestnikov, jeznih na politike, ki so po njihovem mnenju državo pripeljali v gospodarsko krizo. Libanon ima s 150 odstotki BDP-ja enega največjih javnih dolgov na svetu. Vlada je razglasila gospodarske izredne razmere, da bi finance spravili pod nadzor.

Svarila pred pomanjkanjem žit

Združenje mlinarjev je ob tem napovedalo, da lahko državi kmalu zmanjka zalog žit. Naročniki zaradi pomanjkanja tujih valut v državi namreč ne morejo izplačati dobaviteljev, ki trem ladjam v libanonskih pristaniščih ne dovolijo izkrcati tovora, dokler ne bodo dobili plačila.