Vodja slovenskega urada za Palestino v Ramali dela na enem od najbolj nemirnih območij na svetu, kjer Izrael poleg vsakodnevnega obstreljevanja Gaze v preteklih 14 mesecih krepi nasilje tudi na okupiranem Zahodnem bregu.

"Soočamo se s povečanim nasiljem kolonistov, za okoli 60 odstotkov se je povečalo. Letos je umrlo že približno 500 Palestincev, od tega 140 otrok," opiše razmere Kuzma.

V Gazi je po drugi strani za dostavo humanitarne pomoči občasno odprt zgolj en mejni prehod. "Tudi če hrana včasih pride v Gazo, so se naredile oborožene skupine, kar je pač posledica razpada sistema, ki to hrano prevzemajo, zaplenijo in z njo trgujejo," je povedal vodja slovenskega urada. Pomoč v zaprto enklavo tako dovažajo le iz Egipta.

"Žal tiste variante z odmetavanjem z letali in s pomolom se niso izkazale za dobre. Dejansko potrebuješ kamione za dostavo, to je edina stabilna dolgoročna oskrba Gaze," je pojasnil.

Če bi Izrael onemogočil delovanje Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), ki v celoti izvaja šolstvo in zdravstvo v begunskih taboriščih, ta ne bi mogla preživeti in Kuzma posvari pred še večjo radikalizacijo predvsem med mladimi.

Slovenija je po njegovih besedah s priznanjem Palestine pridobila politične točke v regiji. "Mi uživamo velik ugled v regiji zaradi te načelnosti, bi rekel, ne samo glede priznanja Palestine, ampak glede načelnega odnosa do mednarodnopravnih vprašanj," je še dejal Kuzma in ob tem dodal, da znotraj Evropske unije obstaja soglasje le glede rešitve dveh držav.

Svoje predstavništvo pri palestinskih oblasteh je Slovenija vzpostavila leta 2007 z namenom bolj uravnotežene prisotnost Slovenije na Bližnjem vzhodu. S pomočjo urada naša država in Palestina, ki smo jo priznali 4. junija letos, krepita sodelovanje predvsem na humanitarnem in izobraževalnem področju.