Salah in Abdulah Hašokdži sta v pogovoru za ameriško televizijsko postajo CNN dejala, da je bil njun oče pogumen in radodaren, zaradi njegovega izginotja in smrti pa sta več tednov trpela in bila v negotovosti. "Resnično upam, da kar koli se je zgodilo, zanj ni bilo boleče in da je bilo vsega hitro konec. Da je umrl mirno," je dejal 33-letni Abdulah. Njegov brat je dejal, da je bil oče (imata še dve sestri) javna in znana osebnost, ki so jo imeli vsi zelo radi.

Sinova sta ob tem izrekla kritike zaradi številnih govoric, ki so se pojavile po umoru njunega očeta. Kot trdita, so očeta zaradi političnih razlogov zlorabili. Med drugim so se pojavili namigi, da je bil novinar simpatizer Muslimanske bratovščine, o čemer je po poročanju New York Timesa in Washington Posta savdski prestolonaslednik govoril z Jaredom Kushnerjem, svetovalcem ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod, in Johnom Boltonom, Trumpovim svetovalcem za nacionalno varnost. "To so oznake, ljudje ne opravljajo svoje domače naloge in ne berejo temeljito njegovih člankov. Laže mu je zgolj nadeti oznako," je glede teh navedb dejal Abdulah Hašokdži.

Novinarjevega trupla še vedno niso našli. Svetovalec turškega predsednika Yasin Aktay je za turški časnik Hürriyet pred dnevi dejal, da so novinarjevo truplo razgradili v kislini.

Turški dnevnik Sabah medtem v današnji izdaji poroča, da je Savdska Arabija v Turčijo napotila svoje agente, da bi zabrisali sledi novinarjevega umora. Devet dni po izginotju je v Carigrad prispelo 11 savdskih strokovnjakov, med njimi kemik in toksikolog, ki sta teden dni redno prihajala na konzulat in v bližnjo rezidenco konzula. Moška sta se predstavljala kot del ekipe za preiskavo umora, Turčijo pa sta zapustila 20. oktobra. Po pisanju časnika je bila njuna naloga, da izbrišeta vse sledi umora.

Carigrajski tožilec je preteklo sredo prvič potrdil, da je bil Hašokdži v prostorih savdskega konzulata zadavljen. Kritik savdskih oblasti je izginil pred mesecem dni, 2. oktobra na savdskem konzulatu v Carigradu, potem pa se je izkazalo, da je bil tam umorjen. Riad je sprva trdil, da je novinar živ zapustil konzulat, pozneje da je umrl v pretepu, nato so okrivili "spodletelo zaslišanje", nazadnje pa so le priznali, da je bil umor načrtovan. Riad je po velikem mednarodnem pritisku aretiral 18 osumljenih. Oblasti trdijo, da ne savdski kralj Salman ne njegov sin, prestolonaslednik Mohamed bin Salman, o operaciji proti Hašokdžiju nista vedela nič.

Al Aiban: Savdski kralj naročil nadaljevanje temeljite preiskave
Savdska Arabija je na zasedanju ZN-ovega Sveta za človekove pravice v Ženevi napovedala, da bo preganjala odgovorne za Hašokdžijevo smrt, ob tem pa zavrnila očitke glede spoštovanja človekovih pravic. Predstavniki več držav članic sveta so na vodjo savdske delegacije Bandarja Al Aibana, ki je tudi predsednik komisije za človekove pravic v Savdski Arabiji, naslovili poziv za kredibilno preiskavo novinarjevega umora in za zaščito kritikov savdske vlade. Kot je na zaslišanju dejal Al Aiban, je savdski kralj Salman savdskemu tožilcu naročil, naj nadaljuje s preiskavo v okviru zakona in privede zločince pred sodišče. Pri tem ni povedal, kakšen je zdaj status 18 osumljenih, prijetih v povezavi z umorom.

"Navedbe, da je bil umor načrtovan, so zelo alarmantne," je na zaslišanju v Ženevi dejala avstralska veleposlanica Sally Mansfield. Francoski veleposlanik Francois Rivasseau je Savdsko Arabijo pozval, naj takoj prekine aretacije novinarjev in aktivistov ter zagotovi svobodo veroizpovedi. Zaskrbljenost glede aretacij aktivistov, med njimi so tudi ženske, ki se zavzemajo za pravice žensk, so izrazile tudi Avstrija, Belgija in Danska.

Aiban je dejal, da Savdska Arabija ne skopari v boju zoper obnašanje in dejanja, ki bi lahko spodkopavala ali kršila človekove pravice, pri čemer je izpostavil ekstremizem, terorizem in korupcijo, ki predstavljajo odklon od spoštovanja šeriatskega prava. Kot je zatrdil, je zagotovljeno spoštovanje svobode mišljenja in izražanja, ki pa ju omejujejo zakoni, ki ščitijo pravice drugih in zagotavljajo državno varnost in javni mir. Po Aibanovih besedah je bilo v preteklih petih letih največ sprememb glede pravic žensk, med drugim lahko volijo in kandidirajo v mestne svete ter vozijo.