"Ne tihotapimo mamil, tihotapimo orožje," je dejal Hasan Nasralah v televizijskem govoru in zatrdil, da Hezbolah nikoli ne bo "kontaminiran z umazanijo mamil".

Obtožbe o povezanosti z mamili je označil za laž, krivico, izdajo in zaroto, ob tem pa namignil, da njegovo gibanje pomaga pri preprečevanju trgovine z mamili v Libanonu.

"To lahko zdaj povem prvič. Bi lahko na številnih področjih, če ne bi bilo Hezbolaha, libanonska država naredila to, kar počne zdaj glede tovarn captagona in spopadanja s številnimi žarišči mamil in tolpami v Libanonu?" je dejal vodja vplivnega libanonskega gibanja.

Amfetamin fenetilin, ki je poznan pod imenom captagon, je priljubljeno mamilo na Bližnjem vzhodu, kjer so ga veliko uporabljali pripadniki različnih uporniških skupin med vojno v Siriji, ki je tudi največja proizvajalka na svetu.

Zaradi uporabe med pripadniki Islamske države se je captagona prijelo tudi ime "mamilo džihada" in "kokain za reveže", saj je za eno tabletko treba odšteti le en ali dva dolarja. Islamska država je tudi proizvajala captagon in tako služila denar.

Na zabavah in gradbiščih zalivskih držav

Od borcev, ki so captagon uporabljali za ohranjanje koncentracije in budnosti, se je mamilo iz Sirije v zadnjem desetletju razširilo v zalivske države, kjer je postalo še posebej priljubljeno v Savdski Arabiji in Združenih arabskih emiratih. Uživajo ga tako delavci na številnih gradbiščih kot udeleženci zabav.

Tovarne captagona naj bi glede na obveščevalne podatke stale v Siriji ob meji z Libanonom in Jordanijo, čez katero v največji meri poteka tihotapljenje proti zalivskim državam.

Na začetku tega tedna je bil na jugu Sirije ubit domnevni vodja mamilarskega kartela, napad pa naj bi izvedle jordanske zračne sile, potem ko je Aman le nekaj dni pred tem opozoril, da bo uporabil silo za razbitje mamilarske tihotapske mreže v Siriji. Poleg Maraija Al Ramthana so bili v napadu ubiti še njegova žena in šest otrok.

Al Ramthan je veljal za najpomembnejšega vodjo mamilarskih kartelov na Bližnjem vzhodu, kjer je bil odgovoren za tihotapljenje ogromnih količin captagona.

Tarča drugega jordanskega zračnega napada je bila domnevna tovarna captagona, ki naj bi bila po mnenju jordanskih obveščevalcev povezana s Hezbolahom, sicer tesnim zaveznikom sirskega predsednika Bašarja Al Asada, ki ga prav tako povezujejo s proizvodnjo tega amfetamina, kar pa v Damasku odločno zanikajo.

Odločnejši boj Damaska proti proizvodnji captagona je bila sicer ena od glavnih zahtev članic Arabske lige pred ponovno vključitvijo Sirije v krovno arabsko organizacijo, iz katere so jo izključili po začetku državljanske vojne leta 2011.