Uporniki in vladne sile so se strinjali z umikom iz pristanišča, da bi omogočili prihod ključne humanitarne pomoči, poroča BBC. Ta proces se je končno začel v soboto, umik v celoti pa naj bi trajal štiri dni.

Iz ZN-a sicer še niso potrdili, da se je umik res začel. "Poln upanja sem, a gre za krhko zadevo," je dejal posebni odposlanec svetovne organizacije za Jemen Martin Griffiths. "Moramo poskrbeti, da bo zadovoljna tudi jemenska vlada," je dodal.

Pristanišče v Hodajdi je pomembno, saj predstavlja rešilno bilko za dve tretjini jemenskega prebivalstva. Njegova zapora je imela uničujoč učinek za državo, v kateri je razširjena lakota.

Glede na dogovor, ki je nastal pod pokroviteljstvom ZN-a, sta se vojskujoči se strani strinjali z umikom iz Hodajde in njegovih pristanišč.

ZN je obe strani večkrat pozval, naj omogočita dostop do velikih zalog žita v Hodajdi, ki bi lahko mesec dni hranil 3,7 milijona ljudi. Človekoljubni delavci že pet mesecev ne morejo dostopati do teh zalog, ZN pa je že opozoril, da žitu grozi, da zgnije.

Vojna v Jemnu, ki se je dodatno razplamtela marca 2015, ko se je z vojaškim posredovanjem in napadi na upornike vključila koalicija pod vodstvom Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov, ima korenine v propadu politične tranzicije po t. i. arabski pomladi leta 2011. Takrat je bil dolgoletni avtoritarni predsednik Ali Abdulah Saleh prisiljen oblast predati svojemu namestniku Abdrabuju Mansurju Hadiju.

Hutijevski uporniki, ki so se pred tem že večkrat uprli Salehu, so izkoristili šibkost novega predsednika in sprva prevzeli nadzor na severu v pokrajini Sada. Konec leta 2014 in na začetku leta 2015 so uporniki prevzeli nadzor tudi nad glavnim mestom Sano, predsednik Hadi pa je moral pobegniti v tujino.

Koalicija pod vodstvom Savdske Arabije je po podatkih ZN-a povzročila največ žrtev med civilisti, v svojih napadih pa uživa podporo zahodnih držav, predvsem ZDA, Velike Britanije in Francije.