Irak, ki se spoprijema s hudim pomanjkanjem električne energije, ob trenutnih cenah surove nafte sicer komaj uravnotežuje proračun, kažejo podatki Mednarodnega denarnega sklada. Država pa se bo morala spoprijeti tudi s pomisleki glede varnosti jedrske energije. Foto: EPA
Irak, ki se spoprijema s hudim pomanjkanjem električne energije, ob trenutnih cenah surove nafte sicer komaj uravnotežuje proračun, kažejo podatki Mednarodnega denarnega sklada. Država pa se bo morala spoprijeti tudi s pomisleki glede varnosti jedrske energije. Foto: EPA

Irak se spoprijema s pomanjkanjem elektrike in nezadostnim vlaganjem v vse starejše elektrarne. Država bo morala zagotoviti dovolj elektrike, da bo zadovoljila predvidoma 50-odstotno povečanje povpraševanja do konca desetletja, poročanje portala Bloomberg prenaša Al Džazira. Jedrske elektrarne bi pri tem pomagale, a državo čakajo precejšnji finančni in geopolitični izzivi.

Osem novih jedrskih reaktorjev bi proizvajalo 11 gigavatov elektrike, je dejal Kamal Husein Latif, predsednik iraškega organa, ki nadzoruje radioaktivne vire. Projekt naj bi stal 40 milijard dolarjev, naložba pa bi se povrnila čez 20 let.

Padanje cen surove nafte lani je Iraku povzročilo upad sredstev za vzdrževanje dolgo zanemarjenega električnega omrežja. Posledični mrki so sprožili proteste, ki so ogrozili tudi vlado.

Jedrske elektrarne nujne do leta 2030?

Latif je dejal, da bodo po napovedih v velikih težavah, če do leta 2030 ne bodo zagotovili elektrike iz jedrskih elektrarn. Država se namreč spoprijema tako z mrki in hkratnim povečanjem potreb po elektriki kot s potrebo po zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.

Jedrska energija bi Iraku pomagala zmanjšati te izpuste, obenem pa bi imel na razpolago več nafte za izvoz. Savdska Arabija, ki že gradi testni reaktor, v poletnih mesecih, ko temperature presežejo 50 stopinj Celzija, v elektrarnah porabi milijon sodov nafte na dan.

O sodelovanju pri izvedbi so se po Latifovih besedah pogovarjali z Rusijo oziroma z ruskim podjetjem Rosatom in Južno Korejo. Južnokorejsko podjetje Kepco je sicer sporočilo, da ni seznanjeno z iraškimi jedrskimi načrti, Rosatom pa možnosti dogovora z Irakom ni želel komentirati.

Tudi če Irak zgradi načrtovanih osem reaktorjev, ti ne bi proizvedli dovolj elektrike, da bi zadovoljili potrebe. Državi že zdaj primanjkuje 10 gigavatov, v tem desetletju pa naj bi potrebovala še dodatnih 14 gigavatov.

Zato Irak načrtuje tudi gradnjo zadostnega števila sončnih elektrarn, ki bi proizvedle toliko elektrike kot jedrske elektrarne, do konca desetletja.

To ne bo prvič, da bo Irak poskusil proizvajati elektriko z jedrsko energijo. Pred štirimi desetletji je Izrael v zračnem napadu uničil reaktor v izgradnji južno od Bagdada. Izraelske oblasti so trdile, da je želel Irak tam proizvajati jedrsko orožje.