"Ta ladja je rezultat drznega in kreativnega oblikovanja, ki temelji na lokalnem tehnološkem znanju iranske mornarice," je ob predstavitvi ladje, ki so jo prenašali tudi na iranski televiziji, dejal kontraadmiral Alireza Šejki, vodja mornariške ladjedelnice, kjer so izdelali rušilec. Ena izmed prvih misij, na katero bodo poslali ladjo, bo Venezuela.

"Med našimi načrti za bližnjo prihodnost je poslati dve ali tri ladje skupaj s posebnimi helikopterji v Venezuelo na misijo, ki bi lahko trajala pet mesecev," je pojasnil namestnik poveljnika iranske mornarice Turadž Hasani Mokadam.

Vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej je pretekli teden na srečanju z mornariškimi poveljniki dejal, da bi moral Iran povečati svoje vojaške kapacitete in bojno pripravljenost, da bi posvaril svoje sovražnike.

Zaradi sankcij domača izdelava
Iran je prvi doma izdelani rušilec izdelal leta 2010, v okviru programa posodobitve mornariške opreme, večina je namreč še iz obdobja pred iransko revolucijo 1979 in je ameriške izdelave. Zaradi mednarodnih sankcij in embargov, v skladu s katerimi je imel prepoved uvoza orožja, je Iran razvil cvetočo domačo orožarsko industrijo. V zadnjih letih je tako izdelal vrsto ladij, ki jih je namestil globoko v Indijskem oceanu in Adenskem zalivu, da bi zavaroval svoje ladje pred somalijskimi pirati, ki so zelo dejavni na tem območju.

Leta 2016 je načelnik generalštaba dejal, da bi Iran v prihodnjih letih lahko vzpostavil svoje baze tudi v Jemnu in Siriji.

Kot je znano, je ameriški predsednik Donald Trump maja oznanil umik ZDA iz mednarodnega sporazuma o iranskem jedrskem programu in znova uvedel sankcije proti Iranu. Jedrski sporazum med šesterico svetovnih sil (ZDA, Velika Britanija, Francija, Rusija, Kitajska in Nemčija) in Iranom je omejil iranske jedrske dejavnosti v zameno za umik sankcij, ki so jih proti Iranu izvajali ZDA, EU in ZN. Namen sporazuma je bil preprečiti, da Iran razvije jedrsko orožje, čeprav je Teheran ves čas trdil, da razvija jedrsko tehnologijo zgolj v civilne, energetske namene.

S sankcijami, zaradi katerih je močno oteženo trgovanje z nafto, želijo ZDA zmanjšati izvoz iranske nafte na ničlo. Na začetku novembra so ZDA uvedle nov sveženj sankcij, ki je osredotočen na sektorje energetike, bančništva, ladijskega transporta in ladjedelništva. Višji iranski uradniki so napovedali, da če Iran ne bo smel izvažati nafte, potem nobena druga države tudi ne bo mogla izvažati nafte skozi Hormuško ožino, eno najpomembnejših ožin na svetu.

Južna Koreja Iranu dobrine, Iran njej nafto
Iz Teherana poročajo tudi, da z Južno Korejo pripravljajo mehanizem menjave, po katerem bi Iran Južni Koreji v zameno za druge dobrine pošiljal nafto. Tako želi Iran zaobiti ameriške sankcije. "V skladu z načrtom bodo južnokorejske dobrine dobili iranski uvozniki, njihove cene pa bodo odštete od cene nafte, izvožene v Južno Korejo, uvozniki pa bodo vrednost dobrin plačali iranski vladi," je dejal Husejn Tanhaee, vodja iransko-južnokorejske trgovinske zbornice.