Administracija novega ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki naj bi se vrnila k jedrskemu sporazumu, od katerega je vlada pod Donaldom Trumpom leta 2018 odstopila, je sporočila, da se je pripravljena udeležiti pogovorov, a da bodo šele na njih razpravljali o pogojih za umik sankcij.

Washington pravi, da mora vedeti, kaj je Iran pripravljen storiti, da začne v celoti spoštovati sporazum, ki so ga ZDA sicer prekršile.

Kot poroča Guardian, ni jasno, ali je trenutni zastoj dokončen ali pa lahko posredniki vseeno najdejo način, da Iran prepričajo, da se mu izplača udeleževati pogovore z ZDA.

Iran namreč zahteva, da ZDA takoj ukinejo sankcije, ki so jih proti njemu uvedle po Trumpovem odstopu od sporazuma in ki hromijo iransko gospodarstvo.

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Said Katibzade je dejal, da "upoštevajoč nedavna stališča in dejanja ZDA in treh evropskih držav, Islamska republika Iran meni, da ni pravi čas za neformalno srečanje, ki ga predlaga evropski koordinator Varnostnega sveta".

Sorodna novica Bo maksimalna potrpežljivost Irana kos maksimalnemu pritisku ZDA?

Katibzade je dodal, da do zdaj ni bilo spremembe v ameriških stališčih in obnašanju in da Bidnova vlada ne samo, da ni opustila Trumpove "propadle politike maksimalnega pritiska", ampak ni niti oznanila svoje zaveze k izpolnjevanju svojih obveznosti v skladu z resolucijo ZN-a 2231. Gre za resolucijo iz leta 2015, ki je potrdila mednarodni jedrski sporazum.

Teheran pravi, da izpolnjevanje dolžnosti vseh podpisnic sporazuma "ni predmet pogajanj in trgovanja". Kot je še dejal Katibzade, je "pot naprej zelo jasna: ZDA morajo prenehati s svojimi nezakonitimi in enostranskimi sankcijami ter se vrniti k spoštovanju svojih obveznosti. To ne zahteva pogajanj ali resolucije Mednarodne agencije za jedrsko energijo".

Po njegovih besedah bo Iran ostal v stiku z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU-ja Josepom Borrellom.

Kot še piše Guardian, bi lahko bila ena od poti k pogovorom ameriška odločitev, da umakne omejitve za dostopanje Irana do njegovih sredstev v tujini, vključno z več milijardami dolarjev v južnokorejskih in iraških bankah. Teheran namreč pravi, da so banke v teh državah zaradi strahu pred ameriškimi sankcijami zamrznile več kot sedem milijard dolarjev od Irana.