Zaradi napadov vladnih sil z rusko podporo je proti meji s Turčijo pobegnilo že več deset tisoč ljudi, kar ustvarja nove humanitarne težave ob prihodu zime.

V petek zjutraj je bilo po poročilih ubitih sedem ljudi, dan prej pa je bilo ubitih vsaj 19 civilistov. Po navedbah aktivistov v Idlibu je bilo v tednu dni v letalskem obstreljevanju ubitih najmanj sto ljudi, med njimi večina otrok.

V zadnjih petih dneh naj bi proti meji pobegnilo vsaj 80.000 ljudi, poroča Al Džazira. Iz Urada ZN za koordinacijo humanitarne pomoči (OCHA) navajajo nekoliko drugačne številke. V petek so sporočili, da je bilo zaradi silovitega obstreljevanja na območju v zadnjih tednih razseljenih do 60.000 ljudi. Ob meji s Turčijo živi že okoli milijon sirskih beguncev.

Prebivalci južnega Idliba pravijo, da so vladne sile bombardirale bolnišnice, tržnice in domove. Vladne sile s podporo Rusije naj bi izvajale zračne in topniške napade, uporabljale naj bi tudi nenatančne sode-bombe.

V petek je na stotine jeznih prebivalcev na ulicah zahtevalo konec napadov, mednarodno skupnost pa so obtožili, da jih zanemarja.

V mestu Sarmada le nekaj kilometrov od meje s Turčijo, ki je vstopna točka za pomoč za Sirijo, so borci džihadistične skupine Hajet Tahrir Šam postavili barikade, da bi protestnikom preprečili pot proti meji.

Da bi protestnikom preprečila prečkanje meje, je tudi Turčija okrepila svoje sile ob meji.

Idlib naj bi bilo območje zmanjšane napetosti

Septembra 2018 sta se Turčija in Rusija dogovorili, da postane Idlib območje zmanjšane napetosti. Od takrat pa je bilo v napadih vladnih sil na tem območju ubitih več kot 1.300 civilistov.

V Idlibu živi okoli 2,4 milijona ljudi, od katerih je večina notranje razseljenih in živi v šotorih ob meji s Turčijo. Ker se napadi stopnjujejo, je na tisoče dodatnih prebivalcev prisiljenih v beg, številnim grozi lakota in mraz.

Uradna taborišča ob meji so že polna, zato morajo številni na novo razseljeni civilisti živeti v zasilnih taboriščih, kamor prihaja malo pomoči in še to neredno.

Pomanjkanje goriva ogroža tudi zdravstveno oskrbo v pokrajini. Cene goriv so se več kot podvojile v zadnjih dveh mesecih, dobrodelne organizacije in bolnišnice pa imajo težave z odzivi na krizo.

Medtem Varnostni svet ni sprejel nobene od resolucij, ki bi omogočale nadaljevanje pošiljanja humanitarne pomoči za več kot milijon Sircev pretežno na območjih pod nadzorom upornikov. Trenutni letni mandat za pošiljanje pomoči preko štirih mejnih prehodov v Turčiji, Iraku in Jordaniji, se bo iztekel 10. januarja.

Varnostni svet ZN je leta 2014 sprejel resolucijo, ki dovoljuje dostavo humanitarne pomoči v Sirijo oziroma dele države, ki niso pod nadzorom sirskega predsednika Bašarja Al Asada. Dostava pomoči poteka brez uradne odobritve Damaska, katerega zaveznica je Rusija, a jo je varnostni svet doslej redno podaljševal.