Predčasne volitve so bile v Izraelu 9. aprila, država pa je na poti k novim volitvam. Foto: Reuters
Predčasne volitve so bile v Izraelu 9. aprila, država pa je na poti k novim volitvam. Foto: Reuters

Zakon je v predhodnem branju podprlo 65 od 120 poslank in poslancev, za dokončno razpustitev pa ga bodo morali potrditi še trikrat.

Nove volitve bi bile lahko že konec avgusta. Tako bi Izraelci v manj kot pol leta dvakrat odšli na volišča, kar se še ni zgodilo. Številni so zaskrbljeni zaradi dolgega političnega zastoja, ki bi bil posledica tega.

Premier Netanjahu je v parlamentu dejal, da je še vedno čas, da se izognejo predčasnim volitvam. "Ni razloga za nepotrebne volitve, ki bi veliko stale in nas hromile še za pol leta," je poudaril.

Njegova desničarska stranka Likud po zmagi na predčasnih volitvah 9. aprila ni sklenila koalicijskega dogovora še z nobeno drugo stranko. Rok za oblikovanje koalicije se mu izteče v sredo zvečer.

Problematično služenje ultraortodoksnih Judov v vojski

Glavno sporno vprašanje je dolgoletni spor glede zakonodaje o obveznem služenju vojske za ultraortodoksne Jude. Številni ultraortodoksni študenti se izogibajo služenju vojaškega roka s prelaganjem vpisa.

Vodja desničarske sekularne stranke Izrael Bejtenu Avigdor Liberman vstop v vlado pogojuje s sprejetjem zakona o služenju vojaškega roka. Libermanova stranka ima v parlamentu pet sedežev, ultraortodoksni stranki Šas in Združena tora judaizma, ki ostro nasprotujeta takšnemu zakonu, pa 16 sedežev. Netanjahu za oblikovanje koalicije potrebuje podporo vseh treh strank.

Ker jim ni uspelo doseči dogovora o tem zakonu, je razpadla že dosedanja vlada, čemur je sledil razpis predčasnih volitev.