Za zakon je glasovalo 62 poslancev, 55 jih je bilo proti. Zakon, ki ga je podprla desno usmerjena vlada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, trdi, "da je Izrael zgodovinska dežela Judov, zato imajo ekskluzivno pravico do nacionalne samoodločbe," poroča britanski BBC.

Zakon predvideva, da bo uradni jezik le hebrejščina, in ne več tudi arabščina. Krepi tudi status Jeruzalema, ki je kot izraelska prestolnica "celoten in zedinjen".

Eden izmed spornih členov je bil prvotno tudi tisti, ki je omogočal izključno ureditev judovskih naselij, a so na koncu sprejeli različico, v kateri je zapisano, da je za državo razvoj judovskih skupnosti "narodnega pomena" in bo podpirala njihovo gradnjo.

Zakon, diskriminatoren do Arabcev
Kritiki zakona pa na drugi opozarjajo, da je zakon posebno diskriminatoren do Arabcev, to je približno 20 odstotkov prebivalcev Izraela. Arabski poslanci so protestirali proti sprejetju zakonu, a neuspešno. Arabski poslanec Ahmed Tibi ga je označil za rasističnega in opozoril, da bo prinesel "smrt demokraciji" v Izraelu, poroča nemška tiskovna agencija DPA.