"Izraelska vojska je pred nekaj urami začela ciljno usmerjeno in omejeno kopensko operacijo v južnem Libanonu proti ciljem in infrastrukturi teroristične organizacije Hezbolah," se glasi sporočilo izraelske vojske.

Cilji napadov so vasi blizu meje, v katerih Hezbolah predstavlja neposredno grožnjo izraelskim skupnostim na severu države, še sporočajo. Svoje enote podpirajo s topniškim ognjem in zračnimi napadi.

Prebivalci libanonskega obmejnega mesta Aita al Šaab poročajo o močnem obstreljevanju in zvokih helikopterjev in brezpilotnih letal.

V mestu Daudija na jugu Libanona je izraelska vojska bombardirala dom, pri čemer je ubila najmanj deset ljudi, še pet jih je ranila, poroča libanonska Nacionalna tiskovna agencija. Vsi ubiti so bili člani družine Diab.

V glavnem mestu Libanona Bejrutu je bilo slišati eksplozije, dim se je vil iz južnih predmestij, kjer je večja navzočnost Hezbolaha, potem ko je Izrael prebivalcem treh stavb ukazal, naj jih zapustijo, češ da je v njih Hezbolahova infrastruktura. Uničene naj bi bile štiri stavbe.

Napad na televizijo

Izraelska letala so v glavnem mestu napadla sedež televizijske postaje Al Sirat, naklonjene Hezbolahu. Izraelska vojska je pred napadom članom osebja televizije ukazala, naj zapustijo območje, češ da se uporablja za vojaške namene, poroča turška stiskovna agencija Anadolu.

Hezbolah je zanikal skladiščenje orožja v civilnih stavbah, vključno s prostori televizije Al Sirat.

Gre za prvi napad na libanonski medij v okviru tokratnega konflikta. O žrtvah napada ni poročil.

Tarča tudi palestinsko begunsko taborišče

Palestinski predstavnik je sporočil, da je bilo v zračnem napadu zadeto begunsko taborišče Ain al Hilve. Tarča napada naj bi bil poveljnik libanonske veje oboroženega krila palestinskega gibanja Fatah Munir Makda. Al Džazira se sklicuje na lokalne vire, ki pravijo, da je Makda preživel.

V napadu pa je bilo ubitih najmanj pet ljudi, med njimi naj bi bil tudi sin Munirja Makde Hasan Makda. Več ljudi je še pod ruševinami. Ekipe reševalcev se trudijo priti do preživelih.

To naj bi bil prvi napad na taborišče blizu mesta Sidon na jugu Libanona, odkar so pred skoraj letom dni izbruhnile sovražnosti na meji med Libanonom in Izraelom, poroča BBC. Gre za najbolj naseljeno taborišče v Libanonu z več kot 130.000 palestinskimi begunci.

Izrael prebivalcem 25 vasi ukazal, naj odidejo

Izraelska vojska je izdala opozorilo prebivalcem 25 vasi na jugu Libanona, naj nemudoma zapustijo domove. "Tarča bo vsak dom, ki ga Hezbolah uporablja za svoje vojaške potrebe," je sporočila vojska.

Prebivalcem je sporočila, naj se umaknejo severno od reke Avali. "Bodite pozorni, ne smete iti proti jugu. Pot na jug lahko ogrozi vaše življenje," je sporočila vojska in dodala: "Obvestili vas bomo, kdaj bo dovolj varno za vrnitev domov".

Umik libanonske vojske

Pozno v ponedeljek so se libanonske enote umaknile za okoli pet kilometrov s položajev ob meji z Izraelom, je za Reuters dejal libanonski varnostni vir. Tiskovni predstavnik izraelske vojske premika ni ne zanikal ne potrdil.

Libanonska vojska se drži ob strani in v zadnjem letu sovražnosti ni streljala na izraelske sile.

Različne informacije o spopadih

Medtem ko je izraelska vojska sporočila, da na jugu Libanona potekajo intenzivni spopadi s Hezbolahom, pa je predstavnik izraelskih varnostnih oblasti za Reuters te navedbe zanikal.

Kot navaja Reuters, sogovornik ni navedel, kako globoko na libanonsko ozemlje so prišli izraelski vojaki, da pa so le nekaj minut stran od meje, ki ločuje državi. Ob tem je dodal, da obsežna operacija v Bejruti ni predvidena.

Vodja Hezbolahovega medijskega urada Mohamad Afif pa je zatrdil, da izraelske sile sploh niso vstopile na ozemlje Libanona. Dodal je, da se borci Hezbolaha tudi niso zapletli v neposredne kopenske spopade z izraelskimi silami, a da so na to pripravljeni.

Izraelska vojska je libanonske prebivalce opozorila, naj se ne vozijo s severnega območja reke Litani na južno območje.

Reka Litani teče čez skoraj celotno ozemlje Libanona od vzhoda proti zahodu, kjer se izlije v Sredozemsko morje, od meje med Libanonom in Izraelom pa jo na različnih točkah loči nekje od 20 do 40 kilometrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Hezbolah je še sporočil, da je s topništvom napadel izraelske sile čez mejo v Metuli. V drugi izjavi je gibanje sporočilo, da je z raketami napadlo skupino izraelskih vojakov.

Libanonsko gibanje je sporočilo, da je izstrelilo več raket Fadi-4 na izraelsko oporišče Glilot v Tel Avivu, kjer je sedež vojaške obveščevalne službe Enota 8200.

Dodali so, da so izvedli tudi napad na sedež obveščevalne agencije Mosad v predmestju Tel Aviva. Izraelska vojska je sporočila, da je nekaj raket prestregla.

Izraelska vojska in Hezbolah sta bila nazadnje v medsebojnih kopenskih spopadih v enomesečni vojni leta 2006.

Namestnik vodje Hezbolaha Naim Kasem je v izjavi po smrti vodje gibanja Hasana Nasrale dejal, da so "uporniške sile pripravljene na kopenski vdor".

Dejal je, da Hezbolah nadaljuje raketne napade do 150 kilometrov daleč na izraelsko ozemlje. "Vemo, da bi bila lahko bitka dolga. Zmagali bomo tako, kot smo zmagali v osvoboditvi leta 2006," je dejal.

V zadnjih 24 urah ubitih okoli 100 ljudi

Libanonsko ministrstvo za zdravje je v torek zjutraj sporočilo, da je bilo na jugu države, v vzhodni dolini Beka in Bejrutu v zadnjih 24 urah v izraelskih napadih ubitih najmanj 95 ljudi, 172 pa ranjenih.

Izraelska vojska je zatrdila, da ni v vojni proti ljudem v Libanonu, ampak da so njen cilj oporišča Hezbolaha na obmejnem območju, ki predstavljajo grožnjo za Izrael. "Z omejenim kopenskim vdorom merimo na Hezbolahova oporišča, ki grozijo izraelskim mestom, kibucem in skupnostim ob meji. Hezbolah je libanonske vasi, ki ležijo v bližini izraelskih vasi, spremenil v vojaška oporišča, od koder lahko napadejo Izrael," je dejal predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari.

Dodal je, da "ne bodo dopustili, da se ob izraelski meji zgodi še kakšen napad, podoben tistemu 7. oktobra lani."

Izraelski kopenski vdor v Libanon sledi smrtonosnim izraelskim detonacijam pozivnikov, dvotedenskim zračnim napadom in umoru vodje Hezbolaha Nasrale. To je bil eden najhujših udarcev za Hezbolah v več desetletjih.

V intenzivnih izraelskih zračnih napadih je bilo ubitih okoli 1000 civilistov, zaradi napadov pa je bilo milijon ljudi prisiljenih pobegniti z domov.

Washington izraelsko invazijo v Libanonu podpira

Ameriški obrambni minister Llyod Austin se je v ponedeljek pogovarjal z izraelskim kolegom Joavom Galantom. Strinjala sta se o nujnosti uničenja Hezbolahove infrastrukture vzdolž meje, da bi zaščitila izraelske skupnosti na severu države, piše v izjavi. Obe strani sta opozorili tudi na "resne posledice" za Iran, če bi skušal izvesti vojaški napad na Izrael, poroča Guardian.

"Združene države so dobro pripravljene za obrambo ameriškega osebja, partnerjev in zaveznikov pred grožnjami Irana in terorističnih organizacij, ki jih podpira Iran," je sporočil Austin.

V odgovoru na vprašanje o poročilih, da se Izrael pripravlja na "omejeno" kopensko invazijo v Libanonu, je predsednik ZDA Joe Biden pozval k premirju. Na vprašanje, ali se strinja z načrti Izraela, je Biden odgovoril, da se strinja s tem, "da nehajo", poroča Al Džazira.

Ob tem pa Biden ni predstavil kakršnega koli načrta za končanje vojne, prav tako ni govoril o ameriških pošiljkah orožja in vojaške pomoči Izraelu, največjemu zavezniku na Bližnjem vzhodu.

Izrael je prejšnji teden zavrnil predlog ZDA in Francije, ki so pozvale k 21-dnevni prekinitvi ognja ob libanonsko-izraelski meji, da bi omogočili diplomatsko rešitev, ki bi omogočila vrnitev razseljenih civilistov na obeh straneh meje.

Po podatkih ZN-a je znotraj Libanona razseljenih več kot 200.000 ljudi, še več kot 100.000 pa jih je pobegnilo v sosednjo Sirijo.

Libanonski premier Nadžib Mikati je pozval ZN in druge morebitne donatorje, naj zagotovijo pomoč razseljenim. Dodal je, da je država pred "enim najnevarnejših obdobij v zgodovini".

Ob začetku izraelskih kopenskih operacij je medtem več držav, vključno s Kanado in Združenim kraljestvom, začelo organizirati evakuacijske polete iz Libanona za svoje državljane.

Tokratni vdor Izraela v Libanon ni prvi. Izrael je v sosednjo državo vdrl že leta 1978. Nato so leta 1982 izraelske sile izvedle novo invazijo in se po gverilski vojni 18 let pozneje umaknile. Leta 2006 je izraelska vojska, ki je vdrla s tanki, naletela na oster odpor.

Napadi tudi na Damask

Več smrtonosnih napadov je izraelska vojska izvedla tudi v sirskem glavnem mestu Damask. Ubiti naj bi bili trije ljudje, devet pa ranjenih. Izrael se na poročaje sirskih državnih medijev ni odzval, poroča BBC.