Kot je sporočilo palestinsko ministrstvo za zdravje v Gazi, je 73 ranjenih ljudi hospitaliziranih, 116 pa jih je prejelo oskrbo na samem prizorišču protestov. Predstavnik ministrstva Ašraf Al Kidra je dejal, da je med ranjenimi tudi 10 otrok, poroča palestinska tiskovna agencija Maan news.

Od začetka protestov pod imenom "Veliki pohod vrnitve" 30. marca so izraelske sile v Gazi ubile 171 palestinskih protestnikov, 17.500 pa jih je bilo poškodovanih, od tega več tisoč s pravim strelivom. Številnim ljudem so bili amputirani udi.

Palestinci v Gazi, ki je pod izraelsko okupacijo 51 let, 11 let pa pod izraelsko-egiptovsko zaporo, zahtevajo konec okupacije in zapore ter pravico do vrnitve na domove, ki so v današnjem Izraelu, od koder so bili sami ali pa njihovi predniki pregnani okoli leta 1948, ko je bil ustanovljen Izrael. Takrat je bilo pregnanih okoli 750.000 Palestincev. Številni v Gazi živijo le nekaj deset kilometrov od krajev, ki so jih morali zaradi Izraela zapustiti. Pravico palestinskih beguncev do njihovih domov oziroma odškodnine priznava mednarodno pravo, konkretno resolucija Generalne skupščine 194 iz leta 1948, ki je bila kasneje velikokrat potrjena.

ZDA umikajo sredstva za Palestince
Medtem je ameriško zunanje ministrstvo sporočilo, da za več kot 200 milijonov dolarjev krči pomoč, namenjeno Palestincem oziroma za programe na okupiranih ozemljih, na Zahodnem bregu in v Gazi.

Reuters navaja neimenovanega višjega predstavnika ministrstva, ki je dejal, da bodo sredstva raje namenili za druge projekte. Ni znano, za kaj bo ta denar porabljen.

Ministrstvo kot enega od razlogov za umik sredstev navaja nadzor palestinskega gibanja Hamas v Gazi, kar je tudi razlog, ki ga Izrael navaja za zaporo celotnega 365 kvadratnih kilometrov velikega območja z okoli dvema milijonoma prebivalcev. Tako ZDA kot Izrael Hamas označujeta za teroristično organizacijo.

"Izsiljevanje kot politično orodje"
Hanan Ašravi iz izvršnega odbora Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) je ameriškega predsednika Donalda Trumpa obtožila, da uporablja "ceneno izsiljevanje kot politično orodje", poroča Reuters. "Palestinsko ljudstvo in vodstvo se ne bosta pustila ustrahovati in ne bosta podlegla prisili," je dejala.

Tudi vodja PLO-jeve delegacije v ZDA Husam Zomlot je opozoril, da "uporaba humanitarne in razvojne pomoči kot orožje za politično izsiljevanje ne bo delovalo".

Januarja so ZDA sporočile, da bodo zadržale 65 od 125 milijonov dolarjev, ki jih je nameravala poslati agenciji ZN-a za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA).

Do zadnjega oznanila o krčenju ameriške pomoči prihaja v času, ko vodstvo Palestinske samoupravne oblasti, ki v zelo omejenem obsegu nadzira majhen del palestinskih okupiranih ozemelj, jezi Washington z nasprotovanjem ameriški politiki glede izraelsko-palestinskega vprašanja, potem ko so ZDA priznale Jeruzalem kot glavno mesto Izaela in tja preselile svoje veleposlaništvo.

Končni status Jeruzalema, ki je v celoti pod izraelskim nadzorom, predstavlja eno od večjih ovir za mirovni dogovor. Palestinci zahtevajo Vzhodni Jeruzalem, ki ga je Izrael vojaško zasedel leta 1967, za glavno mesto neodvisne Palestine, Izrael pa vztraja, da mora biti celo mesto njegovo.