Cilji napadov so milice oziroma skupine in gibanja, ki uživajo podporo Irana. Nekatere napade je Izrael priznal, odgovornosti v drugih pa ni zanikal, jo je pa namignil.

Izrael napade upravičuje z grožnjo, ki naj bi jo predstavljal Iran.

Kot poroča Al Džazira, je izraelska vojska sporočila, da je v soboto blizu sirskega glavnega mesta Damask napadla tarče "iranskih sil Kuds in šiitskih milic", ki naj bi se, tako Tel Aviv, pripravljale na napade na Izrael z brezpilotnimi letali z ozemlja Sirije.

Sile Kuds, ki jih vodi general major Kasem Soleimani, je veja iranske Revolucionarne garde, ki deluje na tujem.

Višji poveljnik garde je sicer zanikal, da so bile v napadu zadete iranske tarče, prav tako naj ne bi bili zadeti vojaški "svetovalni centri".

Vodja libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah Hasan Nasrala pa je dejal, da tarče izraelskega napada v Siriji niso bile sile Kuds, ampak stavba, v kateri so bili borci Hezbolaha, pri čemer naj bi dva umrla. Obljubil je povračilne napade na izraelsko vojsko. Hezbolah v Siriji ob Iranu podpira sirskega predsednika Bašarja Al Asada, v Siriji pa je več sto napadov priznal tudi Izrael.

Po Siriji na vrsti Libanon

Medtem je v Libanonu v nedeljo eno brezpilotno letalo padlo na stavbo v Bejrutu, kjer ima šiitsko gibanje Hezbolah, prav tako povezano z Iranom, svojo medijsko vejo, drugo pa je eksplodiralo v zraku. Hezbolah, ki je del vladajoče koalicije v Libanonu, je sporočil, da je šlo za izraelska letalnika, vodja gibanja Nasrala pa je incident označil za "samomorilsko misijo".

Nasrala je še dejal, da bo Hezbolah sestrelil vsak izraelski letalnik v libanonskem zračnem prostoru in da je "minil čas, ko so izraelska letala prišla in bombardirala Libanon".

Libanonski premier Saad Hariri je dejal, da incident z brezpilotnimi letali pomeni odprt napad na libanonsko suverenost. "Nov napad predstavlja grožnjo regionalni stabilnosti in poskus ustvariti dodatne napetosti," je dejal v nedeljo.

Nato so v ponedeljek, kot so sporočile libanonske oblasti, izraelske sile napadle še oporišče palestinskega oboroženega gibanja PFLP-GC (Ljudska fronta za osvoboditev Palestine –Generalno poveljstvo) ob libanonski meji s Sirijo.

Šlo je za tri napade, ki so se zgodili v razmiku nekaj minut blizu vasi Kusaja v dolini Beka. PFLP-GC je zaveznik Hezbolaha, poroča Al Džazira.

Libanonski predsednik Michel Aoun je po napadih dejal: "Mi smo miroljubno ljudstvo in si ne želimo vojne. Ne bomo sprejeli, da nam kdor koli tako grozi."

Zračni napadi izraelske vojske na palestinske skupine v Libanonu so bili v zadnjih letih sicer redki. Izrael zadnjih napadov v svoji severni sosedi ni komentiral.

Prvi izraelski napadi v Iraku po letu 1981

V Iraku pa so bili tarče napada Ljudske mobilizacijske sile Hašd al Šabi, ki imajo podporo Irana. Gre za krovno skupino pretežno šiitskih paravojaških skupin. Napadena so bila njena skladišča orožja v iraškem mestu Al Kaim blizu meje s Sirijo. Ubit je bil en borec, še eden pa je bil huje poškodovan, je sporočila skupina. Po drugih podatkih sta bila ubita dva borca.

Milica je za napad z brezpilotnimi letali, ki naj bi bil vojna napoved, obtožila Izrael, za ZDA pa je sporočila, da so sokrive, češ da so Izraelu dovolile napad. Hašd al Šabi je sicer uradna veja iraških varnostnih sil, vključuje pa brigade, ki delujejo polavtonomno.

Iz urada iraškega predsednika Barhama Saliha so v ponedeljek sporočili, da so napadi "očitno sovražno dejanje, katerega tarča je Irak". Ljudske mobilizacijske sile so igrale pomembno vlogo v bojih zoper t. i. Islamsko državo v Iraku. Te sile so se po poročanju portala middleeasteye.net bojevale tudi v Siriji skupaj s provladnimi silami.

Izrael tudi teh napadov ni izrecno komentiral, je pa izraelski premier Benjamin Netanjahu na vprašanje izraelske televizije Channel 9, ali bi Izrael v Iraku napadel skupine, povezane z Iranom, odgovoril, da izraelska vojska deluje na "številnih območjih". "Varnostnim silam sem dal proste roke in jim naročil, naj naredijo, kar je treba, da zatrejo načrte Irana," je še dejal Netanjahu, ki pa pri tem ni izrecno omenil Iraka.

Zadnji napadi, ki se pripisujejo Izraelu, ta pa jih ni zanikal, pomenijo prve izraelske napade na ozemlju Iraka po letu 1981, ko so izraelska letala v času Sadama Huseina kot iraškega predsednika bombardirala prizorišče izgradnje jedrskega reaktorja.

V zadnjih tednih je bilo sicer več napadov na skladišča orožja in oporišča oboroženih skupin v Iraku, med katerimi številne uživajo podporo Irana, ki ima v sosednji državi precejšen politični in vojaški vpliv.

Novi napadi v Gazi

V nedeljo pa je nato Izrael napadel še cilje v Gazi, ki je pod njegovo okupacijo od leta 1967. Tokratne tarče so bili položaji Hamasovega oboroženega krila Brigade Izedina Al Kasama na severu Gaze, poroča turška agencija Anadolu. V napadih naj ne bi bilo žrtev.

Izrael je nove napade izvedel po treh izstreljenih raketah iz Gaze na izraelska naselja znotraj Izraela.