Urad premierja Benjamina Netanjahuja je po poročanju BBC-ja podaljšanje premirja oznanil kmalu po izteku prve faze predhodno dogovorjenega premirja v soboto opolnoči. Podaljšanje pa je predlagal odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod Steve Witkoff.

V izraelski izjavi je navedeno, da bi podaljšanje pomenilo izpustitev polovice talcev, ki so še vedno v Gazi, na dan začetka veljavnosti dogovora, preostali pa bi bili izpuščeni ob koncu, če bi bil dosežen dogovor o trajni prekinitvi ognja.

Netanjahujev urad je tudi navajal, da je Hamas "doslej zavračal" podporo Witkoffovemu načrtu in dodal, da bo Izrael takoj začel pogajanja, če bo skupina spremenila svoje stališče. Načrt ameriškega odposlanca predvideva, da bi se lahko Izrael po 42 dneh vrnil v boje, če bi menil, da pogajanja o drugi fazi niso uspela.

Zaustavitev dotoka humanitarne pomoči v Gazo

V petek zvečer je Hamas dejal, da ne bo privolil v kakršno koli podaljšanje prve faze brez zagotovil ameriških, katarskih in egiptovskih posrednikov, da bo druga faza končno izvedena.

Zaradi konca 1. faze dogovora o talcih in Hamasovega zavračanja Witkoffovega načrta je Netanjahu sklenil, da se bo v nedeljo zjutraj ustavil vsak vnos blaga in zalog na območje Gaze.

"S koncem 1. faze dogovora o talcih in ob Hamasovem zavračanju Witkoffovega načrta za nadaljevanje pogovorov – s čimer se je Izrael strinjal – je premier Netanjahu sklenil, da se bo od danes zjutraj ustavil vsak vnos blaga in zalog na območje Gaze. Izrael ne bo dovolil prekinitve ognja brez izpustitve naših talcev. Če bo Hamas nadaljeval svoje zavračanje, bodo sledile dodatne posledice," so po poročanju BBC-ja v nedeljo zjutraj sporočili iz Netanjahujevega urada.

Hamas je potezo Izraela označil za "poceni izsiljevanje" in "hud udarec" sporazumu o prekinitvi ognja in pozval posrednike, naj Izrael znova vzpostavi dobavo pomoči.

Visoki predstavnik Hamasa Sami Abu Zuhri je po poročanju Reutersa dejal, da odločitev Izraela vpliva na pogajanja o prekinitvi ognja: "Ta odločitev zapleta zadeve in vpliva na pogajalski proces, Hamas pa se ne bo odzival na pritiske."

"Okupator (Izrael) bo nosil odgovornost za posledice, ki jih bo ta odločitev prinesla za prebivalce palestinske enklave, in odgovornost za usodo svojih ujetnikov, ki ostajajo v Gazi," je dodal predstavnik Hamasa Hazem Kasem.

Izraelski zunanji minister Gideon Sar je medtem za spor glede nadaljnjega uresničevanja dogovora o prekinitvi ognja okrivil Hamas. Dodal je, da je Izrael pripravljen preiti v drugo fazo dogovora, vendar "ne brezplačno".

Skrajno desni izraelski minister za finance Bezalel Smotrič pa je pozdravil zaustavitev dostav humanitarne pomoči. "Odločitev o popolni zaustavitvi dobav humanitarne pomoči v Gazo, dokler Hamas ne bo uničen ali se popolnoma predal in dokler ne bodo izpuščeni vsi naši talci, je pomemben korak v pravo smer," je sporočil na omrežju Telegram.

Od 19. januarja, ko je začel veljati dogovor o prekinitvi ognja, je gibanje Hamas v okviru prve faze Izraelu vrnilo 25 živih in osem mrtvih talcev. Prav tako je izpustil pet tajskih talcev, ki jih dogovor ni zajemal. Izrael je v zameno iz zaporov izpustil več sto Palestincev.

Od 251 talcev, ki jih je Hamas zajel med napadom 7. oktobra 2023, jih v Gazi ostaja 58, od teh jih je po navedbah izraelske vojske 34 mrtvih.

Hamas vztraja na drugi fazi dogovora

Sprva naj bi Izrael sicer predlagal, da bi prekinitev ognja podaljševali v zaporednih enotedenskih intervalih in vsak teden izvajali izmenjave ujetnikov, kar pa je gibanje Hamas zavrnilo. Vztrajajo, da je treba začeti izvajati drugo fazo dogovora, ki predvideva končanje vojne in umik izraelskih sil iz Gaze ter izpustitev vseh talcev, medtem ko bi Izrael rad dosegel izpustitev vseh talcev še v podaljšani prvi fazi.

"Edini način, da dosežemo stabilnost v regiji in vrnitev zapornikov, je dosledno izvajanje sporazuma, začenši z izvajanjem druge faze," je sporočil predstavnik Hamasa Mahmud Mardavi.

Številni voditelji in predstavniki mednarodnih organizacij po svetu, med njimi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, so v soboto ob izteku prve faze dogovora poudarili, da prekinitev ognja med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas mora zdržati.

Egipt poziva k spoštovanju dogovora

K celoviti uresničitvi dogovora o prekinitvi ognja v Gazi so danes pozvale tudi oblasti v Egiptu.

"Ni druge možnosti, kot da obe strani zgledno in v celoti spoštujeta in ravnata v skladu z dogovorom, ki je bil podpisan januarja," je dejal egiptovski zunanji minister Badr Abdelati.

Egiptovski zunanji minister je ob tem pozval Evropsko unijo, naj izvaja "največji možen pritisk na obe strani, zlasti na izraelsko stran, glede zavezanosti dogovoru o prekinitvi ognja". Izraelsko zaustavitev dobave humanitarne pomoči je označil za kolektivno kaznovanje, kar je po njegovih besedah nesprejemljivo.

Napovedal je tudi, da bo Egipt svoj načrt za obnovo Gaze, ki bo Palestincem zagotovil, da lahko ostanejo na svoji zemlji, v torek predstavil na izrednem vrhu Arabske lige o prihodnosti Gaze.

Arabske države so ogorčeno zavrnile načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za "oblikovanje drugačne Gaze". Trump je v začetku februarja dejal, da bi ZDA lahko prevzele nadzor nad Gazo in izselile več kot milijon Palestincev, pri tem pa omenil tudi preoblikovanje palestinske enklave v "riviero Bližnjega vzhoda".

Zdaj arabski diplomati skušajo oblikovati lasten načrt za obnovo Gaze in njeno prihodnost po koncu vojne, med katero je Izrael v več kot 15 mesecih obstreljevanja in bombardiranja skoraj popolnoma opustošil palestinsko enklavo in zahteval življenja skoraj 50.000 Palestincev.

Egiptovski načrt za obnovo po Abdelatijevih besedah ne bo zgolj egiptovski ali arabski, temveč želijo za njegovo uspešno izvajanje pridobiti mednarodno podporo in financiranje. Kot ključno je omenil vlogo Evrope, zlasti pri finančnih vidikih obnove.