Osrednji del sporne reforme je nov način izbire sodnikov, pri čemer bi glavno besedo imela vlada.

Protestniki in opozicija Netanjahuju, proti kateremu potekajo sodni procesi zaradi obtožb korupcije, očitajo, da skuša omejiti neodvisnost sodišč.

Sporno zakonodajo naj bi po prvotnih načrtih v izraelskem parlamentu potrjevali 2. aprila, vendar je vlada zdaj glasovanje prestavila na 30. april.

Koalicijske stranke so poleg tega napovedale spremembe nekaterih predlogov. Po novem bodo tako sestavo odbora za izbor sodnikov razširili z 9 na 11 članov. Sestavljali ga bodo trije vladni ministri, trije koalicijski poslanci, trije sodniki in dva opozicijska poslanca. Vlada bo s tem še vedno ohranila večino.

Prav tako so koalicijske stranke napovedale, da bo vlada v skladu s spremembami lahko imenovala največ dva vrhovna sodnika, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Povabilo opoziciji

Ob tem so opozicijo pozvale, naj ta čas izkoristi "za prava pogajanja, da bi dosegli dogovor o reformi". "Podajamo roko vsem, ki jim je resnično mar za narodno enotnost in želijo doseči sporazum," so še zapisali v izjavi.

Koalicija glede sprememb sporne zakonodaje pa očitno ni enotna, saj je poslanec konservativne stranke Likud Tally Gotliv za Ynet Radio povedal, da se je "zbudil v jutro kapitulacije", in dodal, da so se očitno glede reform "predali".

"Prevzem pravosodnega sistema"

Po poročanju časopisa Harec so organizatorji protestov na shodih ostro kritizirali spremembe reforme, češ da so te "vojna napoved vlade ljudem in demokraciji".

Tudi vodja opozicije Jair Lapid je bil kritičen in vladni predlog označil za "sovražni politični prevzem pravosodnega sistema". Odbor za izbor sodnikov bi po njegovem mnenju postal odbor za imenovanje pajdašev.

Biden poklical Netanjahuja

Do sprememb reforme sicer prihaja le dan po tem, ko je predsednik ZDA Joe Biden v telefonskem pogovoru z Netanjahujem dejal, da se demokratične družbe krepijo z resničnimi zavorami in ravnovesji ter da si je treba za temeljne spremembe prizadevati z najširšo možno podporo ljudstva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Predsednik je tudi ponudil podporo trenutnim prizadevanjem za oblikovanje kompromisa o predlaganih reformah pravosodja, ki so v skladu s temi temeljnimi načeli," je še sporočila Bela hiša.