"Priključitev je nezakonita. Pika," je sporočila komisarka. "Kakršna koli priključitev. Naj bo 30 odstotkov ali pet odstotkov," je poudarila. Izraelsko vlado je pozvala, naj prisluhne svojim nekdanjim uradnikom in generalom kot tudi številnim glasovom iz sveta, ki jo opozarjajo, naj se ne poda na to nevarno pot.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je namreč za 1. julij napovedal začetek priključevanja tretjine Zahodnega brega, ki je ob Vzhodnem Jeruzalemu in Gazo ves pod izraelsko vojaško okupacijo od leta 1967. Izrael načrtuje tudi priključitev doline reke Jordan ob meji z Jordanijo. Vzhodni Jeruzalem si je Izrael protipravno priključil že leta 1980.

Sorodna novica Trumpov bližnjevzhodni načrt: Predstavljen v Washingtonu, zasnovan v Izraelu

Izraelski dnevnik Jerusalem Post, ki se sklicuje na več neimenovanih ameriških virov, medtem poroča, da Izrael ta teden še ne bo sprejemal ukrepov za priključevanje Zahodnega brega.

Šlo bi sicer za prve korake v smeri uresničitve januarja predstavljenega ameriškega predloga t. i. mirovnega načrta za Bližnji vzhod. Ob tem se iz mednarodne skupnosti krepijo obsodbe in pozivi Izraelu, naj ne uresniči teh načrtov.

Izraelu povsem naklonjen predlog ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki so ga Palestinci takoj zavrnili, tlakuje pot Izraelu za priključitev delov Zahodnega brega pod izraelsko vojaško okupacijo, vključno z judovskimi naselbinami, ki so po mednarodnem pravu nezakonite in predstavljajo vojni zločin.

Priključitev pomeni, da bi Izrael uradno označeval te dele zasedenega ozemlja kot svoje. Michael Lynk, ZN-ov neodvisni strokovnjak za človekove pravice na palestinskih ozemljih, medtem pojasnjuje, da je mednarodno pravo zelo jasno: "Ustanovna listina OZN-a prepoveduje priključitev in osvajanje ozemlja."

Na drugi strani ZDA odločitev prepuščajo Izraelu. Kot je prejšnji teden dejal ameriški zunanji minister Mike Pompeo, naj se Izraelci sami odločijo, ali bodo svojo suverenost uveljavljali tudi na zasedenih območjih.

Michelle Bachelet je Izrael pozvala, naj ubere drugačno pot, saj da bi pretresi zaradi priključitve trajali desetletja, ta odločitev pa bi bila izjemno škodljiva tako za Izrael kot za Palestince. "Natančnih posledic priključitve ni mogoče predvideti," je dejala komisarka. "Bodo pa verjetno pogubne za Palestince, Izrael in širšo regijo," je opozorila.

V sporočilu za javnost je poudarila, da poskus priključitve katerega koli dela zasedenega palestinskega ozemlja ne bi le resno škodil prizadevanjem za dosego trajnega miru v regiji, temveč bi verjetno utrdil, podaljšal in stopnjeval resne kršitve človekovih pravic, ki so zaznamovale ta dolgoletni konflikt, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Medtem ko ZDA povsem podpirajo Izrael, je EU bolj skeptičen. Skupaj z ZN-om opozarja, da načrt ogroža možnost mirovnega dogovora, da je načrt nevaren za varnost, pravijo tudi arabske države.

Sorodna novica Izraelski zid na Zahodnem bregu: varnost ali zemlja in demografska slika?

Priključitev bi Palestincem dokončno odvzela zemljo in vodo

Kaj bi izraelska priključitev pomenila za Palestince na zasedenih ozemljih? Še posebej v dolini reke Jordan bi jim odvzela ključna kmetijska ozemlja in vodne vire, poroča Al Džazira. Obenem bi pokončala idejo rešitve v obliki dveh držav, saj Palestinci ne bi imeli ozemlja, na katerem naj bi bila priznana njihova država.

Številni Palestinci medtem opozarjajo, da bi bila priključitev le formalna potrditev realnosti na terenu, ki na Zahodnem bregu obstaja že desetletja.

Gradnja nezakonitih naselbin samo za Jude, ki traja od šestdesetih let 20. stoletja in jo spremlja gradnja pripadajoče infrastrukture, tudi cest, ki jih Palestinci ne smejo uporabljati, je povsem razkosala Zahodni breg in ločila palestinska mesta in vasi, Palestince pa stisnila v kantone, ki jih ločujejo izraelske vojaške nadzorne točke.