Lafarge naj bi samooklicani Islamski državi (IS) in drugim terorističnim organizacijam plačal okoli 13 milijonov evrov, da je lahko kljub sirski vojni njihova tovarna obratovala na severu Sirije. Lafarge je tovarno v Džalabiji kupil leta 2007, proizvodnjo so zagnali leta 2011, tri leta pozneje pa so jo zaradi nemirov in varnostnih groženj zaprli.

Družba, katere hčerinske družbe naj bi oborožene skupine financirale prek posrednikov, je bila obtožena tudi ogrožanja življenja nekdanjih uslužbencev tovarne v mestu Džalabija, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal sodni vir.

Preiskovalci trdijo, da so bila plačila neke vrste davek za prost pretok zaposlenih v podjetju in izdelkov na vojnem območju, navaja Guardian. LaFarge naj bi IS-ju tudi prodajal cement.

Eden izmed tožnikov, francoska organizacija za zaščito človekovih pravic Sherpa, je pozdravil obtožbo in jo označil za "ključen korak v boju proti nekaznovanosti multinacionalk, ki delujejo na območjih oboroženega konflikta".

Obtožbe proti družbi, ki se je leta 2015 združila s švicarskim proizvajalcem cementa Holcim in se zdaj imenuje LafargeHolcim, so ene najhujših proti francoskemu podjetju v zadnjih letih. Lafargeu je tričlanski sodni senat v Parizu ob tem že odredil, da mora pred začetkom sojenja plačati 30 milijonov evrov varščine.

Lafarge ne priznava odgovornosti
Podjetje je sporočilo, da bo s pravnimi postopki doseglo umik obtožb, saj trdijo, da podjetje kot celota ni odgovorno. "Globoko obžalujemo, kar se je zgodilo v naši sirski podružnici. Takoj ko smo bili seznanjeni, smo sprejeli odločne ukrepe," je dejal predsednik upravnega odbora LafargeHolcima Beat Hess in dodal, da "nihče izmed obtoženih danes ni več v podjetju".

Osem vodilnih v podjetju, med njimi nekdanjega generalnega direktorja Bruna Lafonta, so že pred tem obtožili podobnih dejanj, med drugim financiranja teroristične organizacije in ogrožanja življenj zaradi dejavnosti Lafargea v Siriji med letoma 2011 in 2015.

V preteklosti so zločinov proti človečnosti obtožili tudi druga podjetja, a so večino primerov opustili. Med drugim je bila angleško-nizozemska naftna družba Shell obtožena mučenja in drugih kršitev v Nigeriji, a je vrhovno sodišče v ZDA leta 2013 odločilo, da ameriški pravosodni sistem ne more soditi podjetjem, ki jih sumijo kršitev človekovih pravic v tujini.

Na sodišče v Belgiji je moralo francosko naftno podjetje Total, ker so ga begunci iz Mjanmara obtožili, da je nudilo logistično in finančno podporo vojaški hunti, ki naj bi bila odgovorna za prisilno delo, deportacije, umore in mučenje. Belgijsko sodišče je primer opustilo leta 2008.

Al Asadove sile bombardirajo Dero
Na jugozahodu Sirije pa se deveti dan nadaljuje bombardiranje sil sirskega predsednika Bašarja Al Asada in zaveznikov na območja pod nadzorom upornikov. Sirske sile so bombardirale mesta Al Musajfira, Hirak in Dael, rusko letalstvo pa vasi vzhodno od province Dera, pri čemer je skupno umrlo najmanj 20 civilistov, pričevanje očividcev in zdravstvenih delavcev navaja Al Džazira. "Dera je požgana do tal," je dejal zdravstveni delavec Džihad Al Ali in poudaril, da bombardiranje poleg hiš uničuje tudi bolnišnice in klinike po provinci.

Zdravstveni delavci ocenjujejo, da je v devetih dneh ofenzive umrlo najmanj 90 ljudi, številka pa je po ocenah tiskovnega predstavnika Sirske civilne obrambe v Deri še mnogo višja. Številne smrtne žrtve so posledica uporabe bomb, ki na tleh povzročijo ogromno uničenje, še meni Amer Abezeid.

50.000 ljudi beži pred napadi
Bombardiranje, s katerim želi Al Asad iz rok upornikov iztrgati ozemlja na območju med sirsko mejo z Jordanijo in mejo z Golansko planoto, ki jo okupira Izrael, je v beg pognalo na tisoče ljudi. Združeni narodi ocenjujejo, da se je proti jordanski meji odpravilo 50.000 ljudi, še nekaj pa proti Golanski planoti. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) poroča, da so 30.000 ljudi oskrbeli s šotori, odejami, hrano in higienskimi pripomočki. Bele čelade medtem svarijo, da številni pred bombardiranjem ne morejo nikamor zbežati.