Kljub pozivom mednarodne skupnosti k premirju Izrael nadaljuje napade na Libanon, kjer so po navedbah izraelske vojske ponoči zadeli okoli 75 tarč proiranskega šiitskega gibanja Hezbolah. V napadih je bilo po podatkih libanonskih oblasti ubitih najmanj 13 ljudi, od tega devet na severovzhodu in štirje na jugu države.

Izraelska vojska je navedla, da je med drugim napadla južno predmestje Bejruta, ki velja za eno od trdnjav Hezbolaha. Izrael trdi, da je v napadu ubil poveljnika enote za brezpilotne letalnike Mohameda Srura, poznanega tudi kot Abu Saleha.

Hezbolah je v odgovor na izraelske napade z 80 raketami napadel izraelsko mesto Safed. Podrobnosti za zdaj niso znane. Skupini so podporo zagotovili jemenski hutijevci, ki jih prav tako podpira Iran in ki od novembra lani iz solidarnosti s Palestinci v Gazi napadajo ladje v Rdečem morju.

Izraelsko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da si je Izrael zagotovil 8,7 milijarde dolarjev vreden paket vojaške pomoči ZDA. "Paket vključuje 3,5 milijarde dolarjev za nujna vojna naročila in 5,2 milijarde dolarjev za sisteme zračne obrambe," so zapisali v izjavi.

Izrael se na pozive k ustavitvi ognja ne zmeni

Kot so sporočili iz kabineta izraelskega premierja, se Netanjahu ni zmenil za poziv ZDA skupaj z evropskimi in arabskimi državami. "Novica o prekinitvi ognja ni resnična. To je ameriško-francoski predlog, na katerega se premier sploh ni odzval. Tudi novica o domnevni direktivi za omilitev bojev na severu ni resnična," so zapisali.

"Premier je ukazal izraelskim oboroženim silam, naj nadaljujejo bojevanje s polno močjo in v skladu z načrti, ki so mu bili predstavljeni. Prav tako se bodo boji v Gazi nadaljevali, dokler ne bodo doseženi vsi cilji vojne," so še sporočili.

Izraelski zunanji minister Izrael Kac je izjavil, da prekinitve ognja ne bo.

Tudi skrajno desni izraelski finančni minister Bezalel Smotrič je zavrnil poziv za prekinitev ognja in pozval k uničenju Hezbolaha. Vztrajal je, da je nadaljevanje vojne proti Hezbolahu edina prava pot naprej.

"Kampanja na severu bi se morala končati z enim samim rezultatom: uničenjem Hezbolaha in odpravo njegove zmožnosti škodovati prebivalcem severa. Sovražniku ne smemo dati časa, da si opomore od hudih udarcev, ki jih je utrpel, in se reorganizira za nadaljevanje vojne po 21 dneh," je zapisal na omrežju X.

Izraelski opozicijski voditelj in nekdanji premier Jair Lapid je medtem izjavil, da bi izraelska vlada morala privoliti v le sedemdnevno prekinitev ognja. S tem bi po njegovem mnenju Hezbolahu "preprečili, da vnovič vzpostavi svoje sisteme poveljevanja in nadzora". "Ne bomo sprejeli nobenega predloga, ki ne bo vključeval umika Hezbolaha z naše severne meje," je še dodal.

Skupen poziv za tritedensko premirje

ZDA, EU ter Avstralija, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Katar so skupaj pozvali k takojšnji 21-dnevni prekinitvi ognja na meji med Izraelom in Libanonom.

"Razmere med Libanonom in Izraelom so od 8. oktobra 2023 nedopustne in predstavljajo nesprejemljivo tveganje za širše regionalno stopnjevanje. To ni v nikogaršnjem interesu, niti v interesu Izraelcev niti Libanoncev. Čas je za diplomatsko rešitev, ki bo civilistom na obeh straneh meje omogočila varno vrnitev na domove," piše v skupni izjavi, ki jo je objavila Bela hiša.

"Zato pozivamo k takojšnji 21-dnevni prekinitvi ognja na libanonsko-izraelski meji, da se zagotovi prostor za diplomacijo, za sklenitev diplomatske rešitve v skladu z resolucijo Varnostnega sveta 1701 in izvajanje resolucije 2375 o prekinitvi ognja v Gazi," dodaja izjava podpisnikov, ki so zavezani podpreti diplomatska prizadevanja za mir.

Pred to izjavo sta ameriški predsednik Joe Biden in francoski predsednik Emmanuel Macron v skupni izjavi sporočila, da je napočil čas za rešitev na izraelsko-libanonski meji, ki bo zagotavljala varnost in zaščito civilistov.

Biden je v kratkem pogovoru z novinarji povedal, da poziv močno podpirajo evropske in arabske države, saj je pomembno, da se vojna ne razširi. Visoki predstavnik ameriške administracije je za BBC dejal, da niti Izrael niti Libanon nista sprejela predloga, so pa ZDA v stiku z obema stranema.

K premirju je pozval tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell

"Obe strani pozivamo, naj nemudoma vzpostavita premirje čez modro črto, ki bo učinkovito in bo takoj odpravilo vse čezmejne grožnje," je poudaril Borrell in dodal, da Bruselj tudi mednarodno skupnost poziva, naj se aktivira in podpre trenutna prizadevanja za ta namen.

"Vsako nadaljnje zaostrovanje bi imelo dramatične posledice za regijo in širše," je posvaril.
Ob tem je med drugim spomnil na resolucijo 2749, v kateri je Varnostni svet ZN-a konec avgusta zadevne akterje pozval k takojšnjemu ukrepanju za umiritev razmer. Omenil je tudi resolucijo 1701 in v luči te sprti strani pozval, naj zagotovita varno vrnitev razseljenega prebivalstva domov.

"Pozdravljamo in močno podpiramo prizadevanja Francije in ZDA, da bi s pogajanji dosegli prekinitev ognja," je še dejal prvi mož evropske diplomacije in ponovil zavezanost EU-ja podpori libanonskim državnim institucijam, vključno z libanonsko vojsko.

Izrael ne izključuje vojaške operacije

Izrael je v sredo razširil zračne napade v Libanonu, kjer je bilo od ponedeljka ubitih najmanj 72 ljudi, več kot 220 pa je bilo ranjenih.

Izraelska vojska ni izključila možnosti kopenske operacije na jugu Libanona, kar je še okrepilo bojazen, da bi to lahko sprožilo širšo vojno na Bližnjem vzhodu.

Izraelski veleposlanik pri ZN-u Dani Danon je novinarjem pred izredno sejo Varnostnega sveta ZN-a v sredo povedal, da bi Izrael pozdravil prekinitev ognja in dal prednost diplomatski rešitvi. V VS-ju je nato dejal, da Iran predstavlja omrežje nasilja na območju in da je za mir potrebna odstranitev te grožnje.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je pred zasedanjem dejal novinarjem, da njegova država podpira Hezbolah in ne bo ostala ravnodušna, če se vojna v Libanonu razraste.

Libanonski premier Nadžib Mikati je pozdravil poziv k prekinitvi ognja in dejal, da je ključ do njegove uveljavitve, ali je Izrael zavezan uveljavljanju mednarodnih resolucij.

V zatočiščih v Libanonu več kot 70.000 razseljencev

V Libanonu je zaradi intenzivnih izraelskih napadov v več sto začasnih zatočiščih nastanjenih že 70.100 razseljenih ljudi, je dejal libanonski notranji minister Basam Mavlavi. Več kot 22.000 ljudi pa je ta teden iz Libanona zbežalo v Sirijo prek dveh mejnih prehodov, sta povedala dva sirska varnostna vira.

Izrael je v zadnjih dneh znatno okrepil napade na cilje Hezbolaha v Libanonu, v katerih je bilo od ponedeljka ubitih več kot 600 ljudi. Na tisoče ljudi je zaradi napadov zbežalo z juga na sever države. Natančno število notranje razseljenih v Libanonu je težko določiti. Veliko jih je namreč pobegnilo k sorodnikom, mnogi spijo na ulicah, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je bilo sicer od ponedeljka v Libanonu razseljenih okoli 90.530 ljudi. Pred tem je bilo po podatkih ZN-a od začetka vojne v Gazi 7. oktobra zaradi spopadov med Izraelom in Hezbolahom v Libanonu razseljenih še 110.000 ljudi.

Libanonski zunanji minister Abdalah Bou Habib medtem trdi, da se število razseljenih v državi približuje pol milijona, poroča britanski BBC.

Več kot 22.000 ljudi je ta teden iz Libanona vstopilo v Sirijo. "Več kot 6000 Libanoncev in približno 15.000 Sircev je vstopilo prek glavnega mejnega prehoda Masna," je povedal eden od sirskih varnostnih virov, medtem ko je drugi poročal, da je "približno tisoč Libanoncev in 500 Sircev vstopilo prek drugega prehoda", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vojna ni neizogibna

Varnostni svet se je na izredni seji o Libanonu sestal na zahtevo Francije, saj so, kot je dejal francoski zunanji minister Jean Noel Barrot, izraelski napadi povzročili preveč žrtev, Hezbolah pa nadaljuje napade na Izrael. Za vsako ceno je treba preprečiti vojno, po kateri si Libanon ne bo več opomogel, je dejal.

"Izkoristimo veliko navzočnost svetovnih voditeljev in vsilimo diplomatsko rešitev," je dejal. "Vojna ni neizogibna," je dejal in napovedal, da bo do konca tedna obiskal Bejrut.

K ustavitvi spopadov in umirjanju razmer so potem pozivali vsi preostali govorniki in izrazili podporo mirovni misiji ZN-a v Libanonu (Unifil).

Najbolj krvav dan v generaciji

S položajem na terenu je Varnostni svet seznanil generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres, ki je dejal, da je v Libanonu izbruhnil pekel, in navedel, da je zaradi spopadov območje na jugu Libanona zapustilo že 200.000 ljudi, s severa Izraela pa jih je odšlo 60.000.

"Ponedeljek je bil najbolj krvav dan za Libanon v tej generaciji," je dejal o dnevu, ko je bilo po navedbah libanonskih oblasti ubitih najmanj 558 ljudi. Guterres je pozdravil diplomatska prizadevanja in zatrdil, da si nihče ne more privoščiti, da Libanon postane nova Gaza.

ZDA krivijo Hezbolah

Namestnik ameriške veleposlanice Robert Wood je zatrdil, da intenzivno sodelujejo z drugimi pri predlogu, ki bo vodil v diplomatsko rešitev, in prosil, naj Varnostni svet ZN-a v prihodnjih dneh to podpre.

"Širša vojna na tem območju ni v nikogaršnjem interesu. Edina pot je diplomatska rešitev v skladu z resolucijo 1701," je dejal Wood in izrazil globoko zaskrbljenost ZDA zaradi smrti več sto civilistov v Libanonu.

Za poslabšanje položaja je okrivil Hezbolah, ki od 8. oktobra lani napada Izrael z orožjem iz Irana. Ponovil je, da ima Izrael pravico do samoobrambe, ampak dodal, da morajo vse strani spoštovati mednarodno humanitarno pravo.

Fajon: Potrebujemo mir

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je poudarila, da več nasilja ne bo prineslo večje varnosti. "Terorizem pod krinko solidarnosti ali vojaške operacije pod pretvezo zaščite ne pomenijo večje varnosti. Pomenijo le trpljenje civilistov in odlaganje smiselnih diplomatskih rešitev. Potrebujemo mir," je dejala Tanja Fajon, ki je vodila zasedanje.

Spomnila je, da so o Libanonu razpravljali že prejšnji petek, in pozvala vse v dvorani, ki imajo vpliv na Izrael in Hezbolah, naj ga uporabijo. "Izrael mora ustaviti zračne napade in opustiti načrte za kopensko invazijo. Hezbolah mora ustaviti napade," je dejala.