Kot je sporočila njena družina, 51-letnica na tak način protestira proti temu, da Teheran zavrača njej in drugim zapornicam zdravstveno oskrbo, ne strinja pa se niti s pravili za nošenje naglavne rute oziroma hidžaba. Mohamadi sicer prestaja desetletno zaporno kazen v zloglasnem zaporu Evin v Teheranu, med drugim zaradi "širjenja propagande proti državi". Poleg boja za pravice žensk se zavzema tudi za odpravo smrtne kazni in razkriva metode mučenja v iranskih zaporih.

Nobelovka bi po trditvah družine potrebovala zdravljenje zaradi težav s srcem in pljuči, a tožilec ne dovoli, da bi jo premestili v bolnišnico, po trditvah njenih sorodnikov zato, ker je jasno povedala, da si med prevozom v bolnišnico ne bo pokrila las z naglavno ruto, piše BBC.

"Moralno nesprejemljiva zahteva"

Zaradi gladovne stavke Mohamadi so se oglasili tudi v norveškem Nobelovem odboru, ki ji je šestega oktobra podelil Nobelovo nagrado za mir. "Zahteva, da morajo vse zapornice nositi hidžab, da bi jih odpeljali na zdravljenje v bolnišnico, je nehumana in moralno nesprejemljiva," je dejala predsednica odbora Berit Reiss-Andersen.

Uradni Teheran se na obtožbe še ni odzval.

"Zmaga je blizu"

Mohamadi je večino zadnjih 20 let preživela v zaporih. Skupno je bila aretirana 13-krat in obsojena petkrat, njena skupna zaporna kazen znaša 31 let. Poleg tega so jo obsodili na 154 udarcev z bičem, a ni jasno, ali so to kazen izvedli.

Lani je izdala knjigo pogovorov z iranskimi zapornicami, v kateri je opisala tehnike mučenja, tudi spolnega nasilja, ki jih uporabljajo iranske oblasti. Nagrajenka je po razglasitvi Nobelove nagrade sporočila, da jo svetovna podpora in priznanje njenega zagovarjanja človekovih pravic delata "odločnejšo, odgovornejšo, strastnejšo in polno upanja". "Upam tudi, da bodo zaradi tega priznanja Iranci močneje in bolj organizirano protestirali za spremembe. Zmaga je blizu," je še dodala.