Iraška vojska je sporočila, da so v Bagdadu padle tri rakete, dve v Zeleno cono, kjer so vladna poslopja in tuja veleposlaništva.

Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu za tem tvitnil, da bodo ZDA v primeru iranskega napada na Američane ali ameriške cilje "hitro in v celoti napadle nazaj, morda tudi nesorazmerno".

Anonimni ameriški uradnik je za Reuters sporočil, da so zaznali najvišje stanje pripravljenosti raketnih sil v Iranu, vendar niso prepričani, ali gre za pripravljenost na obrambne ali napadalne namene.

Iran ne bo več spoštoval jedrskih omejitev

Iran je sicer dva dni po ameriškem atentatu na generala Kasema Solejmanija v Bagdadu sporočil, da ne bo več spoštoval nobenih omejitev jedrskega sporazuma iz leta 2015.

Iranska vlada je po zasedanju ministrskega kabineta sporočila, da ne bodo več spoštovali omejitev zalog urana, stopnje obogatitve, zmogljivosti bogatenja urana, prav tako pa se ne bodo več omejevali pri raziskavah in razvoju.

"V svetu politike vse stvari vplivajo druga na drugo," je ukrep že popoldne napovedal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Abas Musavi, pri čemer pa ni pojasnil podrobnosti.

Ameriške sile so na Trumpov ukaz na bagdadskem mednarodnem letališču v petek zjutraj ubile poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde, generala Kasema Solejmanija, domnevno drugega najvplivnejšega človeka v Iranu in enega ključnih poveljnikov enot, ki so se bojevale proti t. i. Islamski državi, ubile pa so tudi namestnika poveljnika šiitske iraške milice Sile za mobilizacijo ljudstva (PMF) Abuja Mahdija Al Muhandisa ter še osem drugih ljudi.

Vrhovni voditelj Irana ajatola Ali Hamenej je kmalu po atentatu napovedal "ostro maščevanje" ZDA. Ameriški predsednik Donald Trump je danes odgovoril, da bi v primeru povračilnih ukrepov ZDA napadle 52 iranskih ciljev, med katerimi so tudi kulturni spomeniki. Napadi na kulturne spomenike se sicer uvrščajo med vojne zločine.

Dehghan napovedal vojaške operacije Irana proti ZDA

Popoldne je v pogovoru za CNN vojaški svetovalec iranskega ajatole, general Hosein Dehghan, najkonkretneje in neposredno zagrozil ZDA z vojaškim maščevanjem proti ameriški vojski na Bližnjem vzhodu.

Skladno z drugimi iranskimi diplomati je še poudaril, da se Iranu z maščevanjem ne mudi. "Naša reakcija bo modra, dobro premišljena in pravočasna," je dejal Dehghan.

Tudi vodja šiitske libanonske milice Hezbolah je zagrozil ZDA. "Ko se bodo v ZDA začele vračati krste z ameriškimi vojaki in častniki, se bosta Trump in njegova administracija zavedela, da sta izgubila regijo," je v televizijskem nagovoru dejal Hasan Nasralah.

Iraška vlada pripravlja memorandum za izgon tujih vojaških sil

ZDA imajo na Bližnjem vzhodu nameščenih več tisoč vojakov. Samo v Iraku jih je okoli 5.200. Iraški parlament je na izredni seji apeliral na vlado, naj po atentatu ameriške sile pozove, naj zapustijo Irak. Kabinet premierja Adela Abdula Mahdija je sporočil, da uradniki že pripravljajo memorandum za zakonske in proceduralne ukrepe, s katerimi bodo implementirali odločitev parlamenta za izgon tujih sil.

Vodja ene izmed šiitskih milic v Iraku Kais Al Kazali je sporočil, da bodo ameriške vojake obravnavali kot okupacijske sile, če ne zapustijo države. ZDA so ob tem izrazile razočaranje in pozvale iraške oblasti, naj upoštevajo pomen ameriško-iraških gospodarskih in varnostnih odnosov pri skupnem boju proti Islamski državi.

Koalicija pod vodstvom ZDA je že predtem začasno ustavila dejavnosti v boju proti Islamski državi v Iraku, kjer ameriške sile urijo lokalne vojake. Kot razlog je navedla dejstvo, da so Zeleno cono v Bagdadu, kjer je med drugim ameriško veleposlaništvo v Iraku, ter oporišče Balad, kjer so nameščene ameriške sile, v soboto zadele rakete. Mreža šiitskih oboroženih sil Hašed je medtem pozvala, naj se iraške varnostne sile umaknejo od lokacij ameriških sil.

Pompeo brani Trumpovo odločitev za atentat

Ameriški državni sekretar Mike Pompeo se je danes postavil v bran Trumpu in njegovi odločitvi za atentat na Solejmanija, češ da so bili obveščevalni podatki jasni in da je svet po njegovi odstranitvi varnejši. V predsednikovi administraciji možnost iranskega napada na ameriške sile v Iraku ali na severovzhodu Sirije ocenjujejo kot precej verjetne, vendar bi to bila velika napaka, je še posvaril Pompeo.

Trump je sicer že zjutraj v tvitu zagrozil z ameriškimi napadi. "Če bo Iran napadel katere koli Američane ali ameriško premoženje, imamo na muhi 52 iranskih tarč (ki predstavljajo 52 ameriških talcev, ki jih je Iran zajel pred mnogo leti), nekatere na zelo visoki ravni in zelo pomembne za Iran in iransko kulturo. Te tarče in Iran sam BOMO NAPADLI ZELO HITRO IN ZELO MOČNO. ZDA ne želijo novih groženj," je na Twitterju zapisal Trump.

Pri tem je mislil na Američane, ki so bili 444 dni zajeti kot talci na ameriškem veleposlaništvu v Teheranu od leta 1979.

Pozneje je ameriški predsednik znova tvital, in sicer je Iran posvaril, da ga bodo ZDA napadle "močneje, kot je bil napaden kadar koli do zdaj". Kot je še dodal, bodo ZDA "brez oklevanja" proti Iranu uporabile "povsem novo, čudovito" vojaško opremo, če bo Iran napadel ameriške cilje.

Zarif: Napadanje kulturnih točk je vojni zločin

Poveljnik iranske vojske, generalmajor Abdolrahim Musavi, je v odzivu na Trumpove grožnje dejal, da ZDA nimajo poguma začeti konflikta z Iranom.

Iranski zunanji minister Mohamad Džavad Zarif je v povezavi s Trumpovimi izjavami o pomembnih kulturnih krajih kot morebitnih ameriških tarčah dejal, da bi odločitev o takih napadih v Iranu pomenila "vojni zločin". "Napadanje kulturnih točk je vojni zločin," je tvitnil Zarif.

Pompeo je v pogovoru za Fox News sicer zanikal, da je Trump zagrozil z napadi na iranske kulturne spomenike. "Preberite, kaj piše," je dejal.

Žalne slovesnosti za Solejmanijem po Iranu

Posmrtne ostanke iranskega generala Kasema Solejmanija, na katerega so ameriške sile v petek izvedle atentat v Iraku, so danes prepeljali v iransko mesto Ahvaz, kjer ga je pričakala množica ljudi.

V Iranu je bil vodja Al Kudsa, elitnih enot iranske revolucionarne garde, zelo priljubljen tudi zaradi vloge v iraško-iranski vojni med letoma 1980 in 1988. Odtlej je bil Solejmani, domnevni drugi najvplivnejši mož v Iranu, "arhitekt iranskega vpliva na Bližnjem vzhodu", poroča BBC.

Vojski je med iransko-iraško vojno služil prav v Ahvazu na jugozahodu države, kjer se je zbralo več deset tisoč žalujočih, ki so vzklikali "smrt Ameriki". Ceremonije ob tem prenašajo skoraj vse iranske televizije.

Njegovo truplo so prepeljali v mesto Mašad, kjer so potekale podobne ceremonije, kot poroča Al Džazira, pa bodo oblasti posmrtne ostanke peljale še skozi mesta, Teheran in Kom, sam pokop pa bo v torek v Solejmanijevem rojstnem kraju Kerman na jugovzhodu Irana.

V prestolnici Teheran je sočasno potekala parlamentarna seja, na kateri so tudi poslanci vzklikali "smrt Ameriki". "Trump, to je glas iranskega naroda, poslušaj," je po poročanju tiskovne agencije ISNA povedal predsednik parlamenta Ali Laridžani.

Odzivi na atentat se nadaljujejo

Medtem je neimenovani savdski predstavnik dejal, da Savdska Arabija, pomembna ameriška zaveznica v regiji, z ameriškim napadom na Solejmanija ni bila seznanjena. Dodal je, da v Riadu poudarjajo pomembnost, da se vse strani vzdržijo kakršnih koli dejanj, ki bi vodila k stopnjevanju napetosti.

V Izraelu, ključnem zavezniku ZDA na Bližnjem vzhodu, se bo danes sešel varnostni kabinet pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja, da bi razpravljal o posledicah ameriškega atentata na Solejmanija. Osredotočili naj bi se na priprave na morebitni raketni napad iz Irana na izraelske cilje, so poročali izraelski mediji.

Pompeo je po napadu govoril z Netanjahujem. Kot je zapisal na Twitterju, je v pogovoru "poudaril pomembnost upreti se škodljivemu vplivu Irana in grožnjam v regiji". Pompeo je tudi izrazil zahvalo za čvrsto izraelsko podporo v boju proti terorizmu. Izrael je v zadnjih letih izvedel številne zračne napade na iranske cilje v Siriji.

Nemški zunanji minister Heiko Mass je za današnjo izdajo časopisa Bild am Sonntag dejal, da si bo s ciljem zmanjšati napetosti prizadeval za pogovore tako z Iranom kot s ključnimi mednarodnimi partnerji v regiji, pri Združenih narodih in v EU-ju.

Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je o stopnjevanju razmer na Bližnjem vzhodu govoril z iranskim zunanjim ministrom Zarifom in ga povabil v Bruselj

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je za ponedeljek medtem sklical izredno zasedanje zavezništva na ravni veleposlanikov.