Papež je še pred začetkom maše zbrane vernike pozdravil z vožnjo v papamobilu po stadionu Fransa Haririja, ki je poimenovan po iraškem kristjanu, ki so ga pred 20 leti ubili skrajneži. Verniki so ga medtem pozdravljali s sedišč, razmaknjenih, da se je ohranjala zadostna medsebojna razdalja za preprečevanje širjenja novega koronavirusa.

Stadion ima sicer okoli 20.000 mest, a so jih zaradi protikoronskih ukrepov močno znižali, da papežev obisk ne bi postal prizorišče množičnega širjenja koronavirusa. V pridigi je Frančišek pozval tudi k solidarnosti z verujočimi. "Moramo biti odgovorni in ne smemo zgolj nemo gledati, ko naši bratje ali sestre trpijo," je dejal.

Erbil, glavno mesto iraškega Kurdistana, je bil glavno pribežališče pregnanih kristjanov. Kurdom je uspelo džihadiste ustaviti komaj 40 kilometrov pred mestom.

Papeževa maša na stadionu je sicer potekala v znamenju poostrenih varnostnih ukrepov. Njegov obisk na terenu je veljal za enega najbolj tveganih delov njegovega obiska v Iraku. Tudi sicer je položaj na območju precej napet. Letališče v Erbilu je bilo vsega pred dvema tednoma tarča raketnega napada, ki naj bi ga izvedli proiranski skrajneži.

V Mosulu molil za žrtve IS-ja

To je sicer tretji dan papeževega zgodovinskega obiska v Iraku. V Mosulu je daroval molitev za vse žrtve spopadov z Islamsko državo (IS). Mosul je drugo največje mesto v Iraku, ki je bilo med letoma 2014 in 2017 pod okupacijo IS-ja.

"Če je Bog bog miru – kar je – potem je narobe, da se vojskujemo v njegovem imenu," je dejal papež na trgu Hoš al Bieja v središču Mosula, kjer stojijo štiri zdaj močno poškodovane cerkve. "Če je Bog bog ljubezni – kar je – potem je narobe, da sovražimo svoje brate in sestre," je dodal.

"Danes molimo k vsemogočnemu Bogu za vse žrtve vojne in oboroženih sporov. Tu, v Mosulu, so tragične posledice vojne in sovražnosti še posebej vidne. (...) Kako kruto je, da je bila ta država, zibelka civilizacije, prizadeta s tako barbarskim udarcem, da so bila uničena starodavna svetišča, na tisoče ljudi – muslimani, kristjani, jezidi in drugi – pa so bili prisilno pregnani ali ubiti."

"Danes vendarle poudarjamo svoje prepričanje, da je bratstvo vztrajnejše od bratomora, da je upanje močnejše od sovraštva, da je mir močnejši od vojne," je še opozoril papež.

Papež se je v Karakešu sešel z verniki

Zatem se je podal v mesto Karakeš, ki leži približno 30 kilometrov vzhodno od Mosula. To mesto je bilo dom velike krščanske skupnosti, dokler ga džihadisti IS-ja niso povsem razdejali, njegove prebivalce pa pregnali. Med okupacijo IS-ja na severu Iraka je bilo pobitih in pregnanih več tisoč kristjanov, njihova svetišča in cerkve pa uničeni.

Nekoč je v Iraku živelo okoli milijon kristjanov, danes jih je po ocenah od 250.000 do 400.000. Polovica jih je pripadnikov Kaldejske katoliške cerkve, preostali so protestanti, pripadniki Armenske pravoslavne cerkve ... Večina kristjanov je živela v severnoiraški pokrajini Ninive, kjer številni še vedno govorijo narečje aramejščine, ki velja za jezik Jezusa Kristusa.

Papežev obisk v Iraku velja za simbolno gesto povezovanja z muslimani. Frančišek je odločen zagovornik povezovanja med različnimi verami in je v preteklosti obiskal že več muslimanskih držav, med njimi Bangladeš, Turčijo, Maroko in Združene arabske emirate. Leta 2019 je z enim glavnih predstavnikov sunitov na svetu, šejkom Ahmedom Al Tajebom, v Abu Dabiju podpisal dokument o dialogu med kristjani in muslimani.

V ponedeljek bo papež obisk končal in se vrnil v Vatikan.