Mahsa Amini na naslovnici iranskega časopisa. Foto: Reuters
Mahsa Amini na naslovnici iranskega časopisa. Foto: Reuters

Mahso Amini je 13. septembra aretirala moralna policija zaradi domnevno neprimernega nošenja naglavne rute hidžab. Nekaj ur po prijetju je bila njena družina obveščena, da so jo odpeljali v bolnišnico, kjer je po treh dneh v komi umrla. Po državi so po njeni smrti izbruhnili množični protesti proti policijski brutalnosti. Aktivisti trdijo, da je umrla zaradi udarca v glavo, medtem ko policija zavrača krivdo za njeno smrt. Številni Iranci in Iranke, tudi takšni, ki podpirajo vlado, na družbenih omrežjih že tedne izražajo svoje ogorčenje nad samim obstojem moralne policije, ki jo označujejo za morilsko.

Sorodna novica Jeza v Iranu naj bi prežemala vse dele družbe. "Želimo biti normalna država."

V uradnem poročilu iranske forenzične organizacije, objavljenem danes, piše, da je 22-letnica umrla zaradi bolezni in ne zaradi udarcev. Oglednik je glede dneva, ko je izgubila zavest med pridržanjem, zapisal, da se ji je za kratek čas vrnila zavest, "a da je bilo oživljanje v prvi ključni minuti neučinkovito, kar je privedlo do poškodbe možganov." Njena smrt naj bi bila povezana z "operacijo možganskega tumorja pri osmih letih", so zapisali iranski uradni forenziki in dodali, da poročilo vključuje računalniško tomografijo možganov in pljuč, obdukcijo in patološke preiskave. "Umrla je zaradi odpovedi več organov, ki jo je povzročila cerebralna hipoksija," piše v poročilu.

Očividci so po napadu povedali, da so jo pretepli v policijskem kombiju v Teheranu. Policija je takrat to zanikala in trdila, da je aretirana "nenadoma doživela težave s srcem". Njena družina vztraja, da je bila Mahsa Amini zdrava in da ni imela zdravstvenih težav, ki bi pojasnile težave s srcem.

Iran sicer pretresa smrt še ene najstnice, potem ko so pred dnevi v Teheranu našli truplo 16-letne Nike Šaharami, ki se je udeležila protestov po smrti Mahse Amini. Gre za prav tako 16-letno Sarino Esmailzadeh, ki je po navedbah nevladne organizacije Amnesty International umrla 30. septembra, potem ko so jo teden dni pred tem s palicami hudo pretepli po glavi.

Tožilec iranske province Alburz Husein Fazeli Harikandi je nasprotno zatrdil, da je začetna preiskava pokazala, da je Sarina Esmailzadeh storila samomor. Po njegovih besedah je 24. septembra ponoči skočila s stavbe v bližini hiše njene babice. "Glede na sodnomedicinsko poročilo je bil vzrok smrti šok, ki ga je povzročil udarec," je dejal tožilec.

V torek si je med svojim govorom v razpravi o Iranu v Evropskem parlamentu v Strasbourgu švedska poslanka Abir Al-Sahlani protestno ostrigla lase. Foto: Reuters
V torek si je med svojim govorom v razpravi o Iranu v Evropskem parlamentu v Strasbourgu švedska poslanka Abir Al-Sahlani protestno ostrigla lase. Foto: Reuters

Spletna stran Mizan Online je danes objavila kratek videoposnetek Sarinine matere, v katerem ta trdi, da njena hči ni imela ničesar opraviti s protesti v podporo ubiti Aminijevi in proti strogim islamskim pravilom oblačenja.

Pred tem je Iran razburil primer smrti 16-letne Nike Šaharami, ki je izginila 20. septembra, potem ko se je v Teheranu pridružila omenjenim protestom, prejšnji teden pa so njeno truplo našli v stavbi v središču prestolnice. Družina meni, da so jo umorile oblasti, te pa zanikajo vpletenost v umor in povezavo njene smrti s protesti, v katerih je sicer umrlo že skoraj sto ljudi, po navedbah več organizacij za človekove pravice je umrlo že več kot 150 ljudi, več sto jih je ranjenih, več tisoč pa prijetih.

Iranske oblasti trdijo, da so protesti zarota iranskih sovražnikov z ZDA na čelu in da je na protestih umrlo najmanj 20 pripadnikov varnostnih sil.

Aktivistična skupina HRANA je v izjavi za javnost sporočila, da je podpisala dogovor s 161 drugimi skupinami za človekove pravice in pravice žensk, s katerim pozivajo Združene narode, naj preiščejo domnevne kršitve človekovih pravic v Iranu.

Stroga pravila za oblačenje za ženske so iranske oblasti uvedle kmalu po islamski revoluciji leta 1979, od takrat pa se ženske temu upirajo, še posebej v večjih mestih. Ponekod tako nosijo naglavno ruto precej bolj ohlapno in tako kažejo svoje lase.