Bela hiša podpira poglobitev sodelovanja omenjenih držav na področju vojaške obrambe, vojaškega urjenja in boja proti terorizmu, pa tudi na področju ekonomskih in diplomatskih povezav v regiji. Pričakovati je, da bo načrt Bele hiše o vzpostavitvi t. i. arabskega Nata, ki bi ga sestavljale omenjene muslimanske države z večinsko sunitskim prebivalstvom, še povečala napetosti med ZDA in večinsko šiitskim Iranom, ki se od prihoda Trumpa v Belo hišo še stopnjujejo.

Administracija pričakuje, da bodo njihova prizadevanja, ki so znana tudi pod imenom Strateško zavezništvo Bližnjega vzhoda (MESA), tudi tema vrha, okvirno napovedanega za 12. in 13. oktober v Washingtonu. Bela hiša je potrdila, da si prizadeva za koncept zavezništva z "našimi regionalnimi partnerji zdaj in tudi že v preteklih mesecih".

Savdski uradniki so o varnostnem paktu govorili že pred lanskim obiskom Trumpa v Savdski Arabiji, kjer je ameriški predsednik naznanil za več kot sto milijard dolarjev orožarskih poslov, med samim obiskom pa uradno o tem takrat niso govorili, Reuters navaja ameriške vire.

Savdski uradniki iz nekaterih arabskih držav, ki so vpleteni v dejavnosti, so prav tako potrdili, da so pogovori glede varnostnega pakta znova oživeli, medtem ko iz drugih potencialnih držav partneric na Reutersova poizvedovanja niso odgovorili.

"MESA bo delovala kot varnostna varovalka pred iransko agresijo, terorizmom, ekstremizmom in bo na Bližnji vzhod prinesla stabilnost," je dejal tiskovni predstavnik sveta za nacionalno varnostni v Beli hiši. Ob tem pa ni želel potrditi, da bo Trump oktobra gostil vrh, viri pa so posvarili, da ni gotovo, ali bo varnostni načrt do oktobra v celoti pripravljen.

Že administracije Trumpovih predhodnikov so imele željo po vzpostavitvi bolj formaliziranega zavezništva z zalivskimi in arabskimi državami, ki pa so vse ostale neuresničene.

Iran glavni trn v peti
V ospredju zavezništva bi bili Savdska Arabija in Združeni arabski emirati, ki bi tesno sodelovali s Trumpovo administracijo glede politike do Irana. Kot navaja Reuters, sicer ni jasno, kakšen bi bil takojšen učinek takega zavezništva na Teheran, je pa dejstvo, da imajo Trumpova administracija in njene sunitske muslimanske zaveznice enake interese v konfliktih, ki pretresajo Jemen in Sirijo, enako pa velja tudi glede ohranitve ladijskih poti v Perzijskem zalivu, skozi katerega gre večina svetovnih zalog nafte.

Višji iranski uradnik je za Reuters povedal, da "želijo Američani in njihove regionalne zaveznice pod pretvezo zagotavljanja stabilnosti v regiji zanetiti nove napetosti v regiji". Po njegovem mnenju to ne bo prineslo nobenega rezultata, se bodo pa "še poglobile razlike med Iranom, njegovimi zaveznicami in arabskimi državami, ki jih podpirajo ZDA".

Napeti odnosi med ZDA in Iranom
Odnosi med ZDA in Iranom so se po majskem odstopu ZDA od jedrskega sporazuma z Iranom in ponovni vzpostavitvi gospodarskih sankcij znova močno zaostrili, izmenjava besed med Trumpom in iranskim predsednikom Hasanom Rohanijem pa je dobila nove razsežnosti. Kot smo poročali, je iranski predsednik ameriškemu kolegu sporočil, naj "se ne igra z levjim repom", in dejal, da bi bila "vojna z Iranom mati vseh vojn", Trump pa je v odgovoru Rohaniju sporočil, naj "nikoli več ne grozi ZDA, sicer bo občutil posledice, kot jih je pred njim le malokdo v zgodovini".

Avstralski ABC je v petek poročal, da bodo ameriške varnostne sile v mesecu dni pripravljene za bombardiranje iranskih jedrskih objektov, kar je ameriški obrambni minister James Mattis označil za "fikcijo". "Pojma nimam, kje so avstralski novinarji dobili to informacijo," je bil jedrnat Mattis.