To pomeni, da so otroci dejansko brez vsakih dokumentov, brez države in kot taki nimajo dostopa ne do zdravniške oskrbe ne do šol. Uradno ne obstajajo, poroča Guardian v svoji reportaži.

Od 9,4 milijona prebivalcev, kolikor jih štejejo Združeni arabski emirati, jih je kar 70 odstotkov slabo plačanih priseljenskih delavcev. Običajno delajo v gradbeništvu in maloprodaji ali kot taksisti in hišne pomočnice. Ena takih je bila tudi Neng, Filipinka, ki je pred desetimi leti prišla v Dubaj in se zaposlila kot gospodinjska pomočnica, a zbežala, ker so bili njeni delodajalci nasilni, pravi.

Ker je ostala brez službe, je izgubila tudi delovni vizum in je živela v ZAE-ju kot ilegalka. Zapletla se je z moškim, ki jo je sprejel v svoj dom, a jo vrgel ven, ko je zanosila. Kar pomeni, da je Neng že drugič prekršila strogo emiratsko zakonodajo.

Tudi za posilstvo kriva žrtev

Zakon, ki v ZAE-ju prepoveduje spolne odnose zunaj zakonskega stanu, je znan kot "Zina" in ga v državi rigorozno uveljavljajo. V nekaterih primerih oblasti celo prijavljeno posilstvo štejejo za nezakoniti seks, zaprejo pa žrtev, ne storilca.

Zdravniki, ki v ZAE-ju ugotovijo, da je neporočena ženska noseča, morajo to predati policiji, nato pa tujkam preti zapor in deportacija. Nekatere ženske se zato odločijo, da odidejo iz ZAE-ja, še preden se jim pozna, da so noseče, ali pa se zatečejo k mazačem na splav.

Ker se bojijo, da bi jih prijela policija in ker ne morejo skrbeti za otroke, medtem ko delajo, se številne od teh neporočenih mater zatečejo k skrajnemu izhodu v sili ter svoje otroke zapustijo in jih zaupajo v varstvo drugim v skupnosti.

Mizerne plače za ilegalce

Četrta možnost je, da se začnejo skrivati in skrivati svojega otroka, za kar se je odločila Neng. Za to opcijo se vsako leto odloči več sto priseljenskih delavk, katerih družine v matičnih državah so pogosto odvisne od njihovega zaslužka.

Kadar delodajalci vedo, da je delavec oz. delavka v državi nezakonito, si lahko privoščijo, da jim plačujejo najbolj mizerne plače - Neng dela kot hišna pomočnica pri neki filipinski družini, ki ji plačuje 240 evrov mesečno - če ji sploh plača.

A Neng pravic nima in se ne more pritožiti pristojnim oblastem. Neng za najemnino plačuje 120 evrov mesečno, okoli 60 jih pošilja družini na Filipinih, s preostankom mora preživeti sebe in sina.

Neng se zdaj pripravlja, da bi se predala oblastem, kar pomeni, da bi lahko skupaj s sinom zapustila Dubaj po odsluženi zaporni kazni. A kljub težkemu življenju v ZAE-ju je misel na domovino ne tolaži kaj dosti, saj se zdi prihodnost v eni najrevnejših filipinskih provinc precej mračna.

Zapori polni otrok

Trenutno so vsi oddelki za dojenčke in otroke po dubajskih zaporih polni, zaradi visokega števila mam, ki so se predale oblastem, da bi lahko po odsluženi kazni zapustile državo. Zaradi tega so sodišča močno v zaostanku s primeri.

Žarek upanja za te družine je dubajska fundacija za ženske in otroke, vladna dobrodelna organizacija, ki se ukvarja z rehabilitacijo žrtev trgovine z belim blagom, skrbi za sirote, ukvarja pa se tudi s posameznimi primeri mater, ki so zanosile neporočene.

V vseh primerih, ki jih je fundacija obravnavala, so bila sodišča zelo fleksibilna, mame pa niso služile zaporne kazni. Ta pristop bi zdaj lahko z malce posluha oblasti tudi razširili, meni uprava.