Kljub protestom organizacij za človekove pravice je pričakovati, da bodo volivci in volivke potrdili ustavne spremembe.

Spremembe ustave bodo med drugim pomenile podaljšanje predsedniškega mandata s štirih na šest let in omejile število predsedniških mandatov na dva. Za 64-letnega Al Sisija pa po poročanju BBC-ja velja izjema. Ne samo, da se bo že njegov zdajšnji mandat podaljšal na šest let, omogočeno mu bo tudi potegovanje za tretji mandat.

Ustavne spremembe bodo predsedniku dodelile tudi večji nadzor nad pravosodjem. Tako bo Al Sisi lahko imenoval generalnega tožilca in vse najvišje sodnike. Spremembe bodo omogočile tudi večji vpliv vojske na politično življenje v Egiptu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Volivci, teh je v 97-milijonskem Egiptu več kot 60 milijonov, bodo na referendumu odločali tudi o drugih spremembah petletne ustave, med drugim o vzpostavitvi drugega doma parlamenta in uvedbi kvote, s katero naj bi zagotovili, da bo v parlamentu najmanj 25 odstotkov žensk, uvedli bodo enega ali več namestnikov predsednika.

"Egipt se vrača v avtokratsko vladavino"

Egiptovski opozicijski politik Hajtam Al Hariri je pred referendumom posvaril pred večjimi Al Sisijevimi pooblastili. Načrtovane spremembe ustave spodkopavajo "demokratično smer Egipta" in niso v interesu države, je poslanec dejal v pogovoru za nemško tiskovno agencijo DPA.

Medtem pripadnik opozicije Kaled Davud opozarja, da se Egipt vrača v enako avtokratsko vladavino kot pred letom 2011. "To končuje upanje milijonov Egipčanov, ki so šli januarja 2011 na ulice z željo po spremembi oblasti in predsedniku, ki bo odgovarjal," je dejal.

Nasprotniki sprememb se ob tem pritožujejo, da jim oblasti ne omogočajo javne kampanje proti spremembam. Člane opozicijskih strank aretirajo, opozicijski glasovi pa so izključeni iz vseh tamkajšnjih medijev, še pravi Davud. Spletni ponudniki v Egiptu naj bi onemogočili več deset tisoč spletnih domen v poskusu utišanja opozicijske kampanje.

Al Sisi prišel na oblast z državnim udarom

Al Sisi je oblast v Egiptu prevzel v nemirnih letih po t. i. arabski pomladi leta 2011, ki je odnesla dolgoletnega egiptovskega voditelja Hosnija Mubaraka, nasledil pa ga je demokratično izvoljeni islamist Mohamed Mursi.

Al Sisi je kot obrambni minister in poveljnik oboroženih sil leta 2013 strmoglavil predsednika Mursija in leto pozneje prvič zmagal na predsedniških volitvah. Marca lani je bil z več kot 97-odstotno podporo znova izvoljen.

Mednarodni opazovalci so kritizirali oboje volitve. Al Sisijeva vlada je tudi bila deležna kritik, da nasilno zatira svoje nasprotnike, tako islamiste kot sekularne skupine.