Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen je v izjavi znova ostro obsodila dejanja palestinskega islamističnega gibanja Hamas izpred leta dni. "Prinesla so izjemno trpljenje ne le prebivalcem Izraela, ampak tudi nedolžnim Palestincem," je sporočila.

Leto dni po začetku vojne so razmere v Gazi po njenih besedah grozljive. Ponovila je poziv k takojšnji prekinitvi ognja, izpustitvi vseh talcev in končanju konflikta ter napovedala nadaljnjo humanitarno pomoč EU-ja ljudem tako v Gazi, kjer je bilo ubitih okoli 42.000 ljudi, kot tudi v Libanonu.

"Hamasovi teroristični napadi na Izrael so sprožili vrtinec nasilja, ki je celotno regijo pripeljal v izjemno napeto in nemirno stanje," je zapisala in vse strani pozvala k odgovornemu in zadržanemu ravnanju. Izrazila je še solidarnost z judovskimi skupnostmi po vsem svetu. Opozorila je, da se vnovič krepijo antisemitski incidenti in napovedala nadaljnje ukrepanje proti temu na ravni EU-ja.

Tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v današnjem odzivu povedal, da so Hamasovi teroristični napadi zagnali vrtinec nasilja v regiji. "Prioritetne naloge so prekinitev spopadov in izpustitev talcev, prav tako kot zaščita tamkajšnjega prebivalstva in deeskalacija," je na omrežju X zapisal Michel in dodal, da se Evropa odločno zavzema za mir, za spoštovanje mednarodnega prava in mednarodnega humanitarnega prava po vsem svetu.

Solidarnost z Izraelci je izrazil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je na omrežju X zapisal, da bolečina ostaja tako živa kot pred letom dni. V telefonskem pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem je že v nedeljo potrdil neomajno zavezanost varnosti Izraela, obenem pa se zavzel za prekinitev ognja v Gazi in Libanonu.

Da stojijo ob strani judovski skupnosti, je sporočil tudi britanski premier Keir Starmer, ki je v zapisu na X-u poudaril, da je bil 7. oktober 2023 najtemnejši dan v judovski zgodovini po holokavstu. "Zaradi sovraštva ne smemo nikoli gledati stran. Pogleda ne smemo obrniti niti, ko civilisti nosijo posledice tega konflikta na Bližnjem vzhodu," je zapisal in prav tako pozval k prekinitvi ognja.

Avstrijski kancler Karl Nehammer je lanski vdor Hamasa označil za "enega najbolj sramotnih terorističnih napadov na nedolžne civiliste" in dodal, da je Avstrija solidarna z Izraelom in njegovo varnostjo.

Sorodna novica Od vdora Hamasa in trditve Izraela o samoobrambi do sojenja zaradi verjetnosti genocida in vojne

Nemški kancler Olaf Scholz je že v nedeljo izrazil solidarnost z Izraelom in v Nemčiji živečimi Judi. Kot je dejal, državljani judovske vere v Nemčiji nikoli ne bi smeli živeti v strahu. "Nikoli ne bomo dopuščali antisemitizma in slepega sovraštva do Izraela. Judje v Nemčiji imajo popolno solidarnost naše države," je dejal Scholz, ki bo danes obiskal Hamburg, kjer se bo udeležil odprtja konference o vzdržnem razvoju.

Danes je nemški kancler poudaril, da si "zvezna vlada prizadeva za prekinitev ognja, izpustitev talcev in za politični proces, čeprav se zdi bolj oddaljen kot kadar koli doslej". Po njegovi oceni se konflikt lahko razreši samo z rešitvijo dveh držav, v katerih bodo tako Izraelci in Palestinci zmožni sobivanja.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je povedala, da spominjanje in ostra obsodba dogodkov pred letom dni ni samo ritualno dejanje, ampak pogoj za vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu. "Znova poudarjamo, da je legitimna pravica Izraela, da se brani v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom," je dejala Meloni in hkrati dodala, da Italija "ne more ostati neprizadeta ob ogromnem številu nedolžnih civilnih žrtev v Gazi".

Golob: Izraelska vojska sprožila eno največjih morij našega časa

Mednarodna skupnost se mora odločneje odzvati na širitev konflikta na Bližnjem vzhodu in narediti več, da se spopadi takoj zaustavijo, je danes ob obletnici napada Hamasa na Izrael dejal premier Robert Golob, ki je prepričan, da je morija civilistov v Gazi nesorazmerna s pravico do samoobrambe, in Izrael pozval, naj spopade preneha.

"Danes mineva leto dni od brutalnega terorističnega napada Hamasa na nedolžne izraelske civiliste. Mineva leto dni, odkar so izraelski talci v Gazi pridržani, njihova usoda neznana in trpljenje njihovih svojcev neizmerno. Mineva pa tudi leto dni, odkar je izraelska vojska sprožila eno največjih morij, kar jih poznamo v naših časih," je izjavil Golob.

Prepričan je, da je morija civilnega prebivalstva v Gazi popolnoma nesorazmerna s pravico do samoobrambe. "V postopanju izraelske vojske lahko opažamo ne samo elemente kršenja mednarodnega humanitarnega prava, ampak tudi mednarodnega prava nasploh," je opozoril. Kot je poudaril, se je Slovenija ves čas zavzemala za takojšnjo prekinitev spopadov, izpustitev talcev in iskanje poti do trajnega miru. "Žal so naši pozivi bili neuslišani in žal so zadnje razmere v regiji pripeljale do eskalacije. Vojna se je začela prelivati v sosednji Libanon in tudi Sirijo," je dejal.

Zaradi tega je mednarodno skupnost pozval k ostrejšemu in odločnejšemu odzivanju na eskalacijo konflikta v regiji in pri iskanju poti do zaustavitve spopadov.

"Verjamem, da bomo v prihodnjih dneh in tednih z evropskimi zavezniki o tem bistveno več govorili, in upam, da bomo našli ustrezne ukrepe, s katerimi bomo lahko pripeljali do tega, da se spopadi v regiji zaustavijo. Ob tem bi rad posebej poudaril, da nobeden od naših ukrepov ni usmerjen proti izraelski državi, pozivamo pa izraelsko vlado, da s spopadi takoj preneha," je še dodal.

"Prižgana je bila vžigalna vrvica sovraštva"

Papež Frančišek je bil v pismu katolikom na Bližnjem vzhodu kritičen do nesposobnosti svetovnih sil, da bi rešile konflikt v regiji, že pred tem pa je današnji dan razglasil za dan molitve za mir.

"Pred letom dni je bila prižgana vžigalna vrvica sovraštva; ni zaprasketala, ampak izbruhnila v vrtinec nasilja, v sramotno nesposobnost mednarodne skupnosti in najmočnejših držav, da bi utišale orožje in končale tragedijo vojne," je papež zapisal v odprtem pismu.

"Kri še vedno teče, prav tako tudi solze. Jeza narašča skupaj z željo po maščevanju, medtem ko se zdi, da je vse manj ljudem mar za to, kar je najbolj potrebno in zaželeno: dialog in mir," je dodal Frančišek in izrazil solidarnost s katoliki v regiji, obenem pa nagovoril ljudi vseh veroizpovedi, ki na Bližnjem vzhodu trpijo zaradi norosti vojne.

"Sem z vami, ki nimate glasu, saj je kljub vsemu govorjenju o načrtih in strategijah prisotne le malo skrbi za tiste, ki trpijo opustošenje vojne, ki so jo drugim vsilili močni," je med drugim še dodal v pismu.

Že minuli teden je papež po zgledu podobnih pobud ob drugih konfliktih v zadnjih letih današnji dan v Cerkvi razglasil za dan molitve in postenja za mir.

ZN: Zadnje leto na Bližnjem vzhodu neizprosna tragedija

Zadnjih 12 mesecev Bližnji vzhod pretresa neizprosna tragedija, je sporočil urad Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA) in države pozval, naj zagotovijo spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava ter človekovih pravic.

"Nobena statistika ali besede ne morejo v celoti zajeti obsega fizičnega, duševnega in družbenega opustošenja, ki se je zgodilo," je sporočila začasna vodja urada OCHA-ja Joyce Msuya.

"Vemo, kaj se mora zgoditi: talce je treba izpustiti in z njimi ravnati humano. Civiliste je treba zaščititi in poskrbeti za njihove osnovne potrebe. Arbitrarno pridržane Palestince je treba izpustiti. Humanitarne delavce je treba zaščititi in jim olajšati delo. Storilci morajo odgovarjati za resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava. In napad na Gazo se mora končati," je sporočila Msuya.

OCHA ob obletnici še poudarja, da je skoraj celotno prebivalstvo Gaze razseljeno, civilisti pa se soočajo s skrajnim pomanjkanjem in omejenim, včasih celo odsotnim, dostopom do zdravstva, hrane, elektrike in humanitarne pomoči. Opozarjajo še, da je bilo v palestinski enklavi ubitih več kot 300 humanitarnih delavcev, kar da je največ v kateri koli posamični krizi in zaradi česar je Gaza najbolj nevaren kraj za humanitarne delavce.

ZDA zavezane obrambi Izraela

S podpredsednico Kamalo Harris leto po napadu Hamasa ostajava v celoti zavezana varnosti Izraela in njegovi pravici do obstoja, je poudaril ameriški predsednik Joe Biden in zaradi velikega števila civilnih žrtev vojne v Gazi lanski 7. oktober označil za temačen dan tudi za Palestince.

Obsodil je porast antisemitizma v ZDA in zatrdil, da si ne bo nehal prizadevati za dogovor o prekinitvi ognja, ki bi talce pripeljal nazaj.

Obenem je izpostavil veliko število civilnih žrtev, ki jih je izraelska ofenziva v Gazi do danes zahtevala. "Verjamem, da se bo zgodovina zaradi konflikta, ki ga je Hamas sprožil tistega dne, 7. oktobra, spominjala tudi kot temačnega dne za palestinsko ljudstvo," je dejal in dodal, da je zaradi konflikta doslej trpelo preveč civilistov.

Pretresenost nad številom smrtnih žrtev in obsegom uničenja v Gazi je v ločeni izjavi izrazila tudi demokratska predsedniška kandidatka in trenutna podpredsednica ZDA Harris. Zagotovila je, da se bo tudi v prihodnje borila za Palestince, da bodo ti lahko "uresničili svojo pravico do dostojanstva, svobode, varnosti in samoodločbe".

Tako Biden kot Harris sta spregovorila tudi o dogajanju v Libanonu, kjer od nedavnega potekajo intenzivni spopadi med izraelsko vojsko in tamkajšnjim proiranskim šiitskim gibanjem Hezbolah. Po njuni oceni je diplomatska rešitev tega dela bližnjevzhodnega konflikta edina pot do trajnega miru v regiji.