Petkove molitve imajo poseben značaj, saj so bile ob začetku državljanskega upora in poznejše vojne leta 2011 zbirališče za protivladne protestnike, pojasnjuje AFP.

K slavju na ulicah je Sirce pozval tudi vodja islamističnih upornikov, ki so prevzeli oblast v Damasku, Ahmed Al Šara, znan tudi kot Abu Mohamed Al Džolani. Al Šara, vodja sunitske skupine Hajat Tahrir al Šam (HTS), je v videosporočilu na omrežju Telegram čestital rojakom za "zmago naše blagoslovljene revolucije" in jih pozval, naj na ulicah izkažejo svoje veselje.

Predsednik sirske prehodne vlade Mohamed Al Bašir je v torek pozval k stabilnosti in miru v državi, ki pa še zdaleč ni enotna. Na severu in vzhodu države ozemlje nadzorujejo Sirske demokratične sile (SDF), ki jih tvorijo lokalne kurdske in arabske enote. Te so v konfliktu s proturško Sirsko nacionalno vojsko (SNA), ki pa je del širše koalicije, ki je privedla do Al Asadovega strmoglavljenja.

Obenem je država pod napadi Izraela, ki uničuje ostanke opreme poražene sirske državne vojske, na skrajnem jugozahodu pa je sprožil tudi kopensko invazijo, med katero je zasedel dele razmejitvenega tamponskega območja pod nadzorom sil Združenih narodov.

Ker skupina HTS izvira iz veje Al Kaide in jo številne države označujejo za teroristično organizacijo, se pojavljajo tudi strahovi, kakšna bo usoda številnih skupnosti v etnično heterogeni Siriji, vključno z alaviti, ki jim pripada družina Al Asad.

Domove od začetka spopadov zapustilo več kot milijon ljudi

Urad za usklajevanje humanitarne pomoči ZN-a (OCHA) opozarja, da je zaradi ofenzive sirskih upornikov moralo svoje domove zapustiti več kot milijon prebivalcev. "Od začetka stopnjevanja napetosti 27. novembra pa do 12. decembra je je bilo po vsej državi razseljenih 1,1 milijona ljudi. Večina je žensk in otrok," je v izjavi zapisal OCHA.

Po poročanju Guardiana so napetosti večinoma zgoščene na mesto Manbidž severovzhodno od Alepa in na mešano arabsko-kurdsko mesto Deir Ez Zor na vzhodu Sirije.

Po razpadu Al Asadove vojske so kurdski in arabski uporniki, ki se bojujejo pod okriljem Sirskih demokratičnih sil (SDF), v poskusu zavzetja ozemlja napredovali in se ponekod spopadli z uporniškimi skupinami Sirske nacionalne vojske, ki jih podpira Turčija.

Ob posredovanju ZDA so sicer ta teden med SDF-jem in proturškimi uporniki dosegli dogovor o prekinitvi ognja v Manbidžu, od koder naj bi se kurdsko zavezništvo umaknilo, a kljub temu iz mesta še naprej poročajo o spopadih.

Poveljnik SDF-ja general Mazlum Abdi, je dejal, da je ameriško posredovanje pomagalo doseči sporazum o prekinitvi ognja v Manbidžu, a se njegove sile "še naprej upirajo in preprečujejo naraščajoče napade z zahoda Evfrata". "Naš cilj je prekiniti ogenj po vsej Siriji in vstopiti v politični proces za prihodnost države," je dejal Abdi.

Abdi je sporočil, da njegove sile "odvračajo napad" turških sil na jezu Tišrin blizu Manbidža. "Srditi spopadi se nadaljujejo zaradi strahu za jez," je dejal Abdi, pri čemer je krivdo pripisal turški vojski.

V znak enotnosti so sicer kurdske oblasti na severovzhodu Sirije napovedale, da bodo izobesile zastavo neodvisnosti, ki so jo dolgo uporabljale opozicijske sile po vsej državi, da bi "potrdili enotnost Sirije in njeno nacionalno identiteto".

UNHCR še ne opaža množičnega vračanja Sircev v domovino

Padec režima Al Asada še ni sprožil množičnega vračanja sirskih beguncev v domovino, kažejo podatki, ki so jih objavili Združeni narodi. Od preteklega konca tedna je mejo med Turčijo in Sirijo prestopilo približno 3000 ljudi, je povedal predstavnik Agencije ZN-a za begunce (UNHCR) Gonzalo Vargas Llosa.

Odkar je v nedeljo padel režim Al Asada, je turško-sirsko mejo prestopilo približno 3000 ljudi, je prek videopovezave iz Damaska sporočil Llosa. Iz Libanona se je dan pred tem v Sirijo vrnilo 2000 ljudi, je dodal.

Po besedah Llose številni begunci še odlašajo z vrnitvijo. Predstavnik UNHCR-a je pri tem opozoril, da po padcu režima v državi še nista vzpostavljena zakon in red. Ljudje si ob vrnitvi ne želijo le mirnega prenosa oblasti in sprave po letih državljanske vojne, temveč tudi mednarodno pomoč, da bi si Sirija gospodarsko opomogla, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Potrebe so absolutno ogromne," je novinarjem povedal Llosa. Od padca Al Asadovega režima je imel urad Visokega komisariata ZN-a za begunce "nekaj stikov z začasnimi oblastmi", je pojasnil in dodal, da so prvi signali, ki jih pošiljajo, "konstruktivni". Oblasti v Siriji so UNHCR zaprosile, da ostane v državi, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še dejal Llosa.

Po podatkih UNHCR-ja v izgnanstvu v sosednjih državah kot tudi v severnoafriških državah živi okoli 4,8 milijona Sircev. Po besedah tiskovnega predstavnika UNHCR-ja Williama Spindlerja bi jim morali dovoliti, da se odločijo, kdaj se želijo vrniti, brez kakršnega koli pritiska.

Islamska država izkorišča razmere

SDF je glavni zaveznik ZDA v Siriji v boju proti džihadistični skupini Islamska država, a so vseeno v nemilosti Turčije zaradi prevladujoče vloge skupine Ljudske zaščitne enote (YPG), ki jih v Ankari imajo za podaljšek prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK).

Abdi je v pogovoru za Sky News povedal, da so bile njihove sile prisiljene ustaviti boje proti Islamski državi na vzhodu Sirije zaradi napetosti s turškimi silami. Po njegovih besedah so se džihadisti okrepili v sirski puščavi, potem ko so se prej zadrževali in skrivali na odročnih območjih, zdaj pa imajo večjo svobodo gibanja, saj nimajo težav z drugimi skupinami in niso vpleteni v konflikt z njimi.

Nova prehodna sirska vlada napoveduje uveljavitev vladavine prave in njen tiskovni predstavnik Obaid Arnaot je na državni televiziji napovedal pregon vseh, ki so zagrešili zločine nad ljudstvom, ter zagotovil spoštovanje verske in kulturne raznolikosti v Siriji.

Humanitarne organizacije opozarjajo, da zaradi kaosa po Asadovem padcu in spopadov med uporniškimi skupinami najbolj trpijo civilisti. "Razmere zaostrujejo akutno in dolgotrajno krizo s prenatrpanimi taborišči in močno poškodovano infrastrukturo ter pomanjkanjem vode, elektrike, zdravstvenega varstva, hrane in primernih zatočišč," je dejal Human Rights Watch.

Urad ZN za prehrano (WFP) je sporočil, da potrebuje 250 milijonov dolarjev za nujno pomoč razseljenim in ranljivim prebivalcem Sirije v naslednjih šestih mesecih.

Ruska vojska pospravlja vojaško opremo

Satelitski posnetki, ki jih je objavilo podjetje Maxar, kažejo, da Rusija pospravlja vojaško opremo v svojem letalskem oporišču v Siriji.

Na posnetkih oporišča Hmeimim v sirski obalni provinci Latakija je videti vsaj dve tovorni letali antonov AN-124 ter helikopter Ka-52 in protiletalski sistem S-400.

Podjetje Maxar je še sporočilo, da rusko pomorsko oporišče v Tartusu, ki je edino rusko sredozemsko središče za popravilo in dopolnjevanje zalog, "ostaja v veliki meri nespremenjeno od 10. decembra". Ob obali Tartusa sta še vedno zasidrani dve fregati.

Britanska televizija Channel 4 je poročala, da je opazila kolono 150 ruskih vojaških vozil in da so Rusi očitno sklenili dogovor o urejenem odhodu iz Sirije.

Moskva Damask podpira že od začetka hladne vojne, saj je že leta 1944 priznala njeno neodvisnost, ko se je Sirija skušala otresti francoske kolonialne oblasti. Zahod je Sirijo dolgo časa obravnaval kot sovjetski satelit.

Izrael se še ne namerava umakniti z novozasedenih sirskih ozemelj

Sirija je medtem še vedno tarča izraelskih napadov, zaradi česar je generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres izrazil veliko zaskrbljenost. "Generalni sekretar je še posebej zaskrbljen zaradi več sto izraelskih zračnih napadov na kraje po Siriji in poudarja potrebo po ustavitvi nasilja na vseh bojiščih po Siriji," je sporočil njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.

Izrael trdi, da napada zaloge kemičnega orožja in zračno obrambo, da bi s tem upornikom onemogočil dostop. Izrael je po padcu Al Asadovega režima zavzel tudi tamponsko območje na Golanskem višavju, kar je za OZN jasna kršitev premirja iz leta 1974. Dujarric je dejal, da Guterres vse strani poziva, naj izpolnjujejo obveznosti iz sporazuma.

Omenjeno območje, ki ga nadzorujejo sile OZN-a, razmejuje Sirijo z njenimi ozemlji na Golanskem višavju, ki jih Izrael zaseda od vojne leta 1967. Večino višavja si je Izrael tudi enostransko priključil.

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je nakazal, da ne nameravajo kmalu umakniti vojske s sirskih območij, ki so jih zasedli ob spremembi oblasti v Damasku.

Kopenski invaziji, med katero so izraelske sile osvojile tudi vrh gorovja Hermon, le okoli 40 kilometrov od prestolnice Damask, so sledili obsežni večdnevni napadi, s katerimi Izrael uničuje ostanke opreme poražene sirske vojske po celotni državi.

Kac je zapisal, da je ključno za varnost Izraela, da ohranijo prisotnost na vrhu gorovja. "Storiti je treba vse, da se zagotovi pripravljenost na kraju samem, da bodo vojaki lahko ostali tam kljub zahtevnim vremenskim razmeram," je še dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Vrh Hermona na meji med Sirijo in Libanonom je na višini 2814 metrov in ga pozimi prekriva sneg.

Kac je danes na omrežju X objavil tudi fotografijo sebe in premierja Benjamina Netanjahuja med obiskom Golanskega višavja, ob tem pa v zapisu ponovno zasedbo vrha gorovja po 51 letih pozdravil kot "razburljiv zgodovinski dogodek", navaja katarska televizija Al Džazira. Netanjahu je v četrtek zagotovil, da je namestitev izraelskih sil, ki jo odkrito kritizirajo Združeni narodi, zgolj začasna.