Glavni tožilec ICC-ja Karim Khan je v ponedeljek zahteval izdajo naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in obrambnega ministra Joava Galanta ter treh voditeljev palestinskega islamističnega gibanja Hamas zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v napadu na Izrael 7. oktobra lani in ofenzivi v Gazi.

Sodišče mora zdaj ugotoviti, ali so argumenti tožilca veljavni. Nato bo presodilo, ali je pristojno in še ali obstajajo tehtni razlogi za aretacijo omenjenih ljudi. Časovnica za to ni določena, a v primeru ruskega predsednika Vladimirja Putina lani so minili trije tedni med pozivom k izdaji nalogov za aretacijo in njihovo izdajo. Tudi v tokratnem primeru naj bi to trajalo nekaj tednov.

Oglasil se je tudi izraelski obrambni minister Joav Galant, ki je potezo tožilca ICC-ja označil za "sramotni poskus" vmešavanja v vojno v Gazi. "Poskus Karima Khana, da bi izraelski državi odrekel pravico do samoobrambe in osvobodil talce, je treba gladko zavrniti," je dejal Galant.

Biden: Ne moremo postaviti enačaja

Vrh politike ZDA ni komentiral tožilskih zahtev za izdajo nalogov za aretacijo voditeljev Hamasa, ampak zgolj svojega zaveznika Izraela, in se je omejil na neprimernost enačenja obeh strani, je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Washingtona Andrej Stopar. Predsednik Biden je dejal: "Naj bom jasen: zavračamo nalog mednarodnega kazenskega sodišča proti Izraelu. Kar koli že vsebujejo ti nalogi, med Izraelom in Hamasom ne moremo postaviti enačaja. Jasno je, da moramo narediti vse za zaščito civilnega prebivalstva. Ampak v nasprotju z obtožbami mednarodnega kazenskega sodišča na račun Izraela menimo, da to, kar se dogaja, ni genocid. Zato to zavračamo."

Sorodna novica Tožilec ICC-ja zahteva izdajo naloga za aretacijo Netanjahuja in voditeljev Hamasa

Voditelj demokratske večine v senatu Chuck Schumer je izjavil: "Odločitev sodišča o aretacijah izraelskih voditeljev ni le sramotna, ampak predvsem ne sledi protokolu in procesom v državi, kjer sodišče nima pristojnosti. Odločno nasprotujem tej odločitvi in skupaj s predsednikom Bidnom in člani senata z obeh strani si bom še naprej prizadeval za močno in neomajno podporo Izraelu."

Drugače meni tisti izmed senatorjev, ki običajno izstopa z drugačnimi pogledi. To je Bernie Sanders, ki je zapisal: "Tožilec mednarodnega sodišča je ravnal pravilno. Nalogi za aretacijo bodo lahko uresničeni ali ne, ampak pomembno je, da svetovna skupnost podpira mednarodno pravo. Brez teh moralnih standardov bo planet hitro potonil v anarhijo, vojne brez konca in barbarstvo."

Ameriški zunanji minister Antony Blinken pa je izjavil, da bi zahteva tožilca Khana lahko ogrozila prizadevanja za prekinitev ognja v izraelski vojni proti Hamasu.

Bodo ZDA odgovorile s povračilnimi ukrepi?

V tem trenutku ni jasno, ali bodo ZDA odgovorile s povračilnimi ukrepi proti sodišču. Ne bi bilo prvič, kajti leta 2020 je administracija Donalda Trumpa uvedla sankcije proti sodišču zaradi preiskave ameriških vojakov v Afganistanu, a jih je Bidnova vlada nato odpravila, je dodal Stopar.

Tako ZDA kot Izrael niso člani ICC-ja, zato tudi ne priznavajo njegove sodne oblasti nad svojimi državljani. Palestina se je sodišču pridružila leta 2015, v skladu s poznejšo odločitvijo ICC-ja pa njegove pristojnosti segajo tudi na palestinska ozemlja pod izraelsko okupacijo, kar vključuje tudi Gazo.

Berlin: Lažen vtis enakovrednosti

Na zahtevo tožilca ICC-ja za izdajo nalogov za prijetje voditeljev Izraela in Hamasa zaradi suma vojnih zločinov se je kritično odzvala tudi Nemčija. "Hkratna zahteva za izdajo nalogov za prijetje voditeljev Hamasa na eni strani in dveh izraelskih uradnikov na drugi je ustvarila lažen vtis enakovrednosti," je dejal tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva. Poudaril je, da je Hamas z napadom na Izrael zagrešil "barbarski pokol", še naprej zadržuje talce, z raketami napada Izrael in uporablja civilno prebivalstvo Gaze kot živi ščit. Poudaril je še, da ima izraelska vlada pravico in dolžnost zaščititi in braniti svoje ljudstvo. Vendar pa je v tem kontekstu "jasno, da velja mednarodno humanitarno pravo z vsemi svojimi obveznostmi", je dodal.

Podobno stališče so zavzeli tudi v Londonu in v Rimu. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je po poročanju CNN-a dejal, da je nalog za prijetje izraelskih voditeljev "nesprejemljiv". "Zdi se mi nesprejemljivo, da se vlada, ki so jo ljudje legitimno izvolili na demokratičen način, enači s teroristično organizacijo, ki je vzrok za vse, kar se dogaja," je dejal Tajani v pogovoru za italijansko televizijo Rete 4. Britanski premier Rishi Sunak pa meni, da poteza tožilca ICC-ja "ne bo pripomogla k prekinitvi spopadov, izpustitvi talcev ali dostavi humanitarne pomoči".

Pariz podprl "boj proti nekaznovanosti v vseh primerih"

Francija pa meni drugače, saj je tamkajšnje zunanje ministrstvo sporočilo, da podpirajo Mednarodno kazensko sodišče, njegovo neodvisnost in boj proti nekaznovanosti v vseh primerih. V sporočilu za javnost so obsodili poboje, ki jih je zagrešil Hamas med napadom na Izrael.

Poudarili pa so tudi, da so Izrael opozorili na nujnost spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava ter zlasti na nesprejemljivo raven civilnih žrtev na območju Gaze in nezadostno dobavo humanitarne pomoči.

Norveški zunanji minister Espen Barth Eide je medtem dejal, da če bodo nalogi za aretacijo izdani, bo Norveška v skladu z mednarodnim pravom dolžna aretirati te ljudi, vključno s premierjem Izraela.

Posebna poročevalka ZN-a za področje človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih Francesca Albanese je odločitev tožilca ICC-ja označila za "zgodovinsko", dodala pa je, da razume, da se prebivalcem Gaze lahko zdi, da je to premalo in prepozno.

Palestinske organizacije za zaščito človekovih pravic Al Hak, Al Mezan in Palestinski center za človekove pravice so potezo Khana označile za ključen korak za končanje izraelske nekaznovanosti, dodale pa so, da bi morala obtožnica zoper izraelske voditelje vključevati tudi genocid, poroča Al Džazira.